| |
dannyboy
 |
Nategnjena generacija
Objavljam članek iz Sobotne priloge dela 10.10.2009, z namenom, da se sproži splošna razprava med študenti. Avtorica je ubesedila nekaj, kar se že kar nekaj časa "kuha" v zraku, v moji glavi, med resnimi debatami med študenti... Mladi in znanje »Nategnjena« generacija Nekateri vidni slovenski ekonomisti, med njimi Franček Drenovec v prejšnji Sobotni prilogi Dela, že dolgo opozarjajo, da se je sedanji slovenski družbeno-razvojni model že pred leti iztrošil, zato ga moramo nadomestiti z gospodarstvom, ki bo temeljilo na znanju. Strokovno in večinsko mnenje je, da je nujni pogoj za tehnološke in vsakršne preboje kakovostno izobraževanje – šolski sistem, ki naj bi proizvedel kakovostno znanje. Kakšen je slovenski šolski sistem? Če pogledamo različne mednarodne statistike, ugotovimo, da dosegamo Slovenci ene izmed najvišjih deležev vpisanih v srednje- in tudi visokošolsko izobraževanje. Po drugi strani pa Drenovec poudarja, da Slovenci prav na področju (ne)vlaganja v mlade izgubimo največ razvojnih potencialov. Od kod ta razlika med spodbudno statistiko in skrb zbujajočimi opozorili kritičnih ekonomistov? V Sloveniji od začetka tranzicije naprej vztrajno narašča odstotek mladih, ki so vpisani v visokošolsko izobraževanje. To povečevanje vpisa pomeni nadaljevanje trenda iz srednjega šolstva, kjer se je v posttranzicijskem obdobju zgodil strm zasuk pri vpisnih željah – od poklicnih k srednjim šolam, predvsem gimnazijam (srednješolski osip na gimnazijah ni visok in se še zmanjšuje). Leta 2005 je bilo po podatkih Unicefa v terciarno izobraževanje vpisanih kar 83,2 odstotka mladih, starih od 18 do 24 let, kar je za dobrih trikrat več kot leta 1989 (delež visokošolskih študentov narašča tudi po vsej EU, saj se je njihov delež med letoma 1998 in 2006 v povprečju povečal za četrtino). Poleg rednih narašča v Sloveniji število izrednih študentov; to so večinoma mladi, a je med njimi tudi precej ljudi iz starejših starostnih kohort. Delež študentov se je v Sloveniji in večini drugih evropskih držav povečal različno po posameznih panogah: najmanj na tehničnih smereh, na področju proizvodnih tehnologij, v gradbeništvu, matematiki in računalništvu (po čemer je povpraševanje največje), najbolj pa se povečuje število študentov in diplomantov poslovnih in administrativnih ved. Omenjeni odstotki pa ne povedo, kakšen je osip. Po poročilu OECD (2008) je Slovenija po deležu diplomantov med zadnjimi članicami OECD, skupaj z Grčijo in Turčijo, saj tretjina študentov opusti študij, kar je več od povprečja OECD (v 2005). Hkrati je čas od vpisa do konca študija pri nas med najdaljšimi Evropi – daljši je le na Poljskem –, saj traja v povprečju nekaj več kot sedem let. Pri tem velja opozoriti, da se tako podatki o vpisu v izobraževanje kot tudi podatki o uspešnosti študija medsebojno razlikujejo glede na vir. To med drugim kaže na pomanjkanje raziskav s tega področja, saj je bila zadnja (in šele druga) spremljana generacija študentov tista, ki je začela študirati leta 1991 (raziskava, ki jo je vodila Milena Bevc). V opazovani generaciji študentov, vpisanih v prvi letnik leta 1991/92, je po njenih podatkih do konca leta 1999 študij končalo 54 odstotkov rednih in 32 odstotkov izrednih študentov. Za izobražene ni delovnih mest Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da slovensko visokošolsko izobraževanje ne izpolnjuje najbolje svojega temeljnega poslanstva. Prej se dozdeva, da vpisovanje v visoko izobraževanje spominja na neke vrste čakalnico, ki omogoča prelaganje vstopa na trg dela, saj se s podaljševanjem izobraževanja mladi navidezno izogibajo prekarnemu položaju na trgu dela. Vendar je vprašanje, ali s tem »čakalništvom« sploh dobijo zaposlitev in ali jim uspe najti zaposlitev, za katero niso preizobraženi. Podatki, ki jih je zbral sociolog Anton Kramberger, namreč kažejo, da letni priliv novih diplomiranih s terciarno stopnjo izobrazbe skoraj za dvakrat presega ponudbo sproščenih delovnih mest; celo letni priliv diplomiranih oseb s sekundarno izobrazbo za enainpolkrat presega ponudbo sproščenih delovnih mest zanje. Rezultati raziskave o zaposljivosti diplomantov iz leta 2007, ki jih je izvedla ljubljanska ekonomska fakulteta, kažejo, da verjetnost zaposlitve v prvih devetih mesecih po diplomi ne presega 60 odstotkov, pri čemer je bilo malo več kot 35 odstotkov diplomantov zaposlenih že ob diplomi. Vendar pa ti mladi iskalci zaposlitve pretežno naletijo na fleksibilnejše, manj varne oblike zaposlitev kot starejša delovna sila. Od 45 do 85 odstotkov mladih – podatki se ponovno precej razlikujejo – lahko »izbira« le med zaposlitvami za določen čas, zaposlitvami za krajši delovni čas in med občasnimi ali začasnimi deli po pogodbah. Videti je, da med novodobnimi mladimi še najbolje uspevajo posamezniki, ki znajo izkoristiti priložnosti na določenih področjih, zlasti v novih tehnologijah. Vendar imajo ti, praviloma zelo liberalno usmerjeni posamezniki moškega spola, ki izhajajo iz višjega srednjega razreda, uporabne zamisli zgolj za svoje zasebne podjetniške podvige. Kljub vsem omenjenim težavam pri pridobivanju zaposlitve pa bi lahko vseeno pričakovali, da bo omenjena izobražena populacija predstavljala kritično maso reflektiranih, inovativnih, drznih posameznikov, ki bodo prej ali slej spodbudili (zahtevali) gospodarski in družbeni razvoj. Vendar se to ne zgodi. Zdi se namreč, da je izobraževanje namenjeno predvsem prelaganju spopadanja s sodobnim krutim trgom dela. To v prvi vrsti opažamo tisti, ki v njem za zdaj bolj ali manj pohlevno sodelujemo. Bolonjska reforma namreč ne zvišuje kakovosti izobrazbe, ampak jo znižuje, saj se od predavateljev pričakuje individualno delo s študenti in interaktivna predavanja, v predavalnicah pa se drenja 160 študentov in več. Večina akademskih pedagogov se pritožuje, da ima iz leta v leto opravka z v povprečju manj motiviranimi študenti, ki jih najbolj (če že ne izključno) zanima, kako opraviti predmet. Vse to vpliva tudi na odnos študentov do predavateljev in predavanj. Študente je treba nenehno opozarjati, da se na predavanja ne zamuja, da se med predavanji ne zajtrkuje in ne klepeta. Ob pomanjkanju legitimiziranih disciplinskih ukrepov, povečevanju delovnih obremenitev in razraščanju formalističnih znanstvenih habilitacijskih meril (predvsem v družboslovju) postaja visokošolsko pedagoško precej nehvaležen poklic, kar prav tako ni dobro izhodišče za razvijanje znanja za preboj Slovenije. Starši kot ključna socialna varovalka Odlaganja streznitve, ki mlade čaka ob vstopu na trg dela, v Sloveniji ne omogoča študentsko delo – to kvečjemu škoduje zgodnejšemu zaposlovanju mladih in kakovosti zaposlitev –, ampak starševske materialne in finančne podpore. Podatki iz študije World Values Survey za leto 2005 kažejo, da mladi v Sloveniji ostajajo pri starših do poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih let. S starši živi več kot 90 odstotkov 18- do 24-letnikov. V starostni skupini 25–29 let živi s starši 60 odstotkov žensk in nekaj nad polovico moških. Delež je visok tudi med odraslimi, starimi 30–34, saj pri starših še vedno živi dobrih 40 odstotkov moških in skoraj tretjina žensk, kar nas uvršča v evropski vrh, takoj za Italijo in Malto. Podaljšano bivanje pri starših v Sloveniji lahko razumemo tudi kot »kolateralno škodo« tranzicijske stanovanjske reforme, ki je zelo radikalno zmanjšala javni najemni sektor stanovanj, vendar pa ne gre samo za to. Za Slovenijo so nasploh značilne močne oporne neformalne družinske povezave, ki med drugim krepijo vplive sorodstvenih in osebnih poznanstev pri zaposlovanju, kar prav tako ovira razvoj, saj pomembne položaje zasedajo ljudje, ki pripadajo »pravim« krogom. Vprašanje pa je, ali se starši sploh zavedajo, da s svojimi vsakovrstnimi oporami mladim sodelujejo v tem velikem »nategu«, saj so slovenski starši že pregovorno izjemno požrtvovalni. Mladi, ki uživajo v dobrih ocenah, ocenjevanju profesorjev, nenujnosti prevzemanja odgovornosti za kar koli ali kogar koli drugega kot zase, pa se prav tako ne zavedajo, da so žrtve, ki so zgolj padli v past neperspektivnosti – kot slovenske specifike, pa tudi protislovij svetovnega sistema – tržnoradikalnega, neoliberalnega, globaliziranega turbokapitalizma s svojo sveto trojico deregulacije, privatizacije in fleksibilizacije ter temu pripadajočega vrednotnega sistema. Vsekakor pa se Potemkinove vasi podaljševanja prehoda v odraslost nedvomno zavedajo vladajoči, ki pa ne znajo ali nočejo spreminjati sedanjega stanja. Slovenija se je zato ujela v negativno spiralo: mladi podaljšujejo izobraževanje v upanju, da se bodo bolje formalno opremili za uspešno tekmovanje pri vstopu na trg dela, toda v resnici zgolj čakajo v čakalnici na odraslost. Starejša generacija jih s svojimi vsakovrstnimi podporami dodatno zazibava in jih zavija v vato. Občutek, da je mladim zagotovljeno ustrezno, varno okolje za razvoj, pa je lažen – tako za starejšo kot za mlajšo generacijo. Priložnosti, možnosti mladih za prevzemanje odgovornosti v družbi in za aktivnosti nasploh so zaradi odrinjenosti s trga dela in sočasnega domačega podpiranja praktično nične. Še več, vsi sistemi, od študenstva do sociale, mladim dajejo varljiv občutek varnosti in jih zapirajo v čakalnico. Mladi se očitno tudi sami nočejo zbuditi, temveč nereflektirano sprejemajo dane razmere in spijo svoje moratorijsko spanje. Še posebej skrb zbujajoče je, da opisane razmere niso zgolj problem tranzicijske generacije ali celo »normalna« faza prehoda v posttranzicijski državi, temveč se na tranzicijo ne da več zgovarjati in si je treba priznati, da gre za očitno precej zakoreninjen vzorec. Dane razmere so očitno omogočile, da so mladi zagrabili sicer neformalno, spontano nastalo strategijo odlaganja prehoda v (»resno«, odgovorno) odraslost in izrabili možnost neprevzemanja odgovornosti, ki jim je državno in družinsko omogočena. Zelo naivno je pričakovati, da bo ravno skupina, ki jo je družba »osvobodila« številnih praktičnih odgovornosti, motivirana za aktivno delovanje. Kako iz iluzorične spirale? Slovenija se je očitno vsaj na politični ravni odrekla globljim premislekom, kako končno priti do sistema, ki bi bil iz družbe ustvaril »laboratorij svobode in samoizboljšujoče se humanosti« (Goodman); in ne zgolj »slepo ulico visoko industrializirane civilizacije« (kot je dejal Elias že pred več kot dvajsetimi leti). Vendar pa si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da mladina potrebuje svet, v katerem se splača živeti, da lahko sploh odraste. In očitno je, da svet, ki ga imajo mladi na razpolago, ni obetaven. V Sloveniji bi morali doseči vsaj to, da znanje postane resnično znanje, da šolski sistem znanje dejansko proizvaja, da ga gospodarstvo zna uporabiti – končna posledica pa bi bila tako želeni razvojni preskok. To pa ni mogoče, če šolstvo ne prevzame tudi vloge selekcijskega mehanizma – že od osnovne šole naprej –, ob tem pa poskrbi tudi za tiste učence, ki zmorejo manj. In v tej smeri bi bilo najprej treba razmišljati, poleg tega, da se omogoči dostojno izvajanje visokošolskega programa, ki temelji na kakovostnem raziskovalnem delu pedagogov. Izobraževalni sistem, kot ga imamo, je samomorilski: veliko stane, prinese pa izjemno malo. Zato bi si morali vsi, ki v njem sodelujemo tako ali drugače, za začetek priznati, da je cesar gol! In to tako dolgo, da ga že pošteno zebe. • Doc. dr. Metka Kuhar, Fakulteta za družbene vede Metka Kuhar
|
komentarjev:
71 | ogledov: 7207
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 10:59
FDV-jevci, veliko nas stanete, da pol zrak mešate. Tam naredite selekcijo. |
|
|
|
AcidLifeform
| napisan: 22.12.2009 , 12:16
tldr
................. Signatura ............................
Why is six afraid of seven? Because seven eight nine.
|
|
|
|
AcidLifeform
| napisan: 22.12.2009 , 12:20
tldr
................. Signatura ............................
Why is six afraid of seven? Because seven eight nine.
|
|
|
|
barbara:)
| napisan: 22.12.2009 , 14:14
Niso samo FDVjevci tisti, ki mešajo zrak, ampak je dejstvo, da je na vseh fakultetah preveč študentov. zakaj bi pa morali vsi študirati? naj omejijo število mest in se tako lahko vpišejo samo najbolj sposobni. ne pa da bi vsi nekaj malo študirali, kar se potem zavleče na 7 ali več let! da ne govorimo o tem, koliko se jih vpisuje samo zaradi statusa, ker je res, da je za študente v Sloveniji precej dobro poskrbljeno. posledic pa se bomo zavedali, ko bomo prišli na trg dela in nam bodo delovna mesta odžirali študenti s študentskim delom |
|
|
|
Vegetto
| napisan: 22.12.2009 , 15:23
avtorica očitn a spada prav med te, ki jh tako kritizira ;) ne morš študentov krivit no, saj je itak jasno, če se kaj da izkoriščat se pač bo, dokler ne bo več lukenj s samostojno državo je nastal problem egoizma, mi smo pa nekaj več, najboljša država bivše juge in zdaj smo ne vem kaj in celotna miselnost se je s tem spremenila; včasih so spoštovali vsako delo, zdaj morjo uvažat iz vzhodne Evrope gradbene delavce in podobno; vsi starši so začeli težit, da mora it otrok v gimnazijo, čeprav ni bil sposoben in je imel za kaj drugega talent; izobrazba je postala socialni status zaradi tega so potem občine doživele pritisk po gimnazijah in zdaj ima vsaka majhna vas gimnazijo, katera kvaliteta je podn od podna, mislim itak v OŠ zdaj z izbirnimi sploh ne morš več bit manj kot dober in prav z dobrim uspehom prideš na gimnazijo; ko sem se jaz vpisoval v gimnazijo si moral bit v OŠ ziher skoz odličen pa še par priznanj met in potem ko so vsi novi maturanti maturirali (seveda se je zahtevnost mature vmes tudi zmanjšala) so čutile fakultete pritisk in ker je naš šolski sistem tako super naravnan, da za vsako glavo dobi faks keš (torej več glav, več keša) so nabili vpisna mesta, dodali brezvezne stvari in začeli še gradit neke privatne univerzice zdaj pa se še fucking čudijo zakaj je tak in grejo krivit nas, da smo krivi... ja pizda, saj so nam spustli, kdo se pa pri 15 zave kaj bi res rad in za kaj je sposoben? in dokler ne bo faks kvaliteten kot je treba, nudil super študijske pogoje, da bom mel vsaj 12 kvadratov vlko sobo v študentu, da bodo profesorji pedagoško in strokovno usposobljeni, da bodo socialno šibki imeli pokrite stroške nima NOBEN!!! niti približno kaj šimfat študente, sami so vzgojili takšno generacijo in jo bodo tudi mogli sami rešit, ker s spremembo se je spremenilo tudi študentsko gibanje; noben se ne bo boril za višje dobro, ampak samo zase, pa še to tak, da se ga bodo napili na trgu republike, da bi pa ble prave demonstracije in da bi razfukali te politike si pa tako ali tako noben ne upa več... ma kje še na faksu si ne upajo nič zinit, pol pa jok in stok, da bi jim kdo pomagal |
|
|
|
l.koff
| napisan: 22.12.2009 , 15:32
a je treba tolk napisat... raje bi povedala da je treba ukinit FDV in podobne zlagane fakse ki ustvarjajo totalno nesposobne zgubidanovske kadre, ki jih mormo potem diplomanti uglednih fakultet vzdržvet s tem ko jim plačujem zavod in socialno. |
|
|
|
Parisien
| napisan: 22.12.2009 , 16:00
"diplomanti uglednih fakultet"
................. Signatura ............................
*** 16.4.2010 ob 02:49 me je srečala pamet. Srčno upam, da res. *** matjaz.oven@gmx.net, parisien@war-im-urlaub.de
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 16:23
ne prebijaj. Celotni sistem se bo tako enkrat sesul saj se vidi da ne gre tako na dolgi rok. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 17:41
mislm FDV bi blo treba res ukint...tm je 285 smeri studija, vse so priblizno iste, na vseh smereh pa polovico izpitov naredis s seminarskimi nalogami, ki jih itak prepišeš iz neta...mislm unih 5000 al kokr kol ze studentov k se jih vsak let upise na FDV in tok jih tut diplomira tm, je popolna izguba denarja za drzavo, ker točno ta folk dela problem drzavi, ker ne dobi nobene sluzbe...mislm halooo sej jz te tut nebi zaposlil zato ker si diplomiru iz smeri "bobi palčke so preslane in vpliv njih na druzbo"....mislm kaj je to, slabs kot OŠ, mislte pa da ste carji ker te SSKJ 2x prebral!...FDV-jevci pejte raj gnoj kidat, enako velja za avtorco clanka, ki je isti drek, doktorirara je iz smeri k si jo je en zmislu..pač "bobi palčke so premal slane" |
|
|
|
dannyboy
| napisan: 22.12.2009 , 18:08
Ma dejte folk, vzdržte se takih "inteligentnih" komentarjev, ki že mejijo na sovražni govor. Tukej ne gre zato, al je FDV slab faks al ne, al ma preveč študentov, sploh pa to samo po sebi ne diskreditira avtorice članka, ki je mela po moje veliko poguma, da je članek napisala. In tud sama je priznala, da zaenkrat pohlevno sodeluje v tem gnilem sistemu. Zdej ste se kr neki spravl tuki na fdv... Tud pravniki ne dobijo služb, pa metalurgi in ne vem kdo še vse... Brezveze je zdej razpravljat o tem, kdo je potreben družbi in kdo ne. po moje vsi, samo v pravi meri! Treba je raje razmislit, kaj je treba narest, da ne bo več tko, Da se bo neki spremenil. Treba je razmislit kaj je naš interes-sedanjih študentov in organizirano nastopit s tem. Zato, ker ŠOU ne skrbi za naš interes, in fakultete tudi ne, sploh pa ne študentski servisi!!! |
|
|
|
sarkajtim
| napisan: 22.12.2009 , 18:27
Problem je v nekakovostnih predavateljih, ki jim dol visi če študente kaj naučijo ali ne. Redki nas znajo navdušit nad snovjo, ki jo predavajo. Najprej bi blo treba narest selekcijo med profesorji....Dokler ne spucamo "visokoizobražene drhali" s slovenskih faksov (beri stavbarji in podobni), ne mormo pričakovat izboljšanja. Žou. Najprej je treba zagotovit primerne predavatelje, šele potem lahko pričakujemo tudi zagnane in nad novimi znanji navdušene študente. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 18:35
Točno tako kot so kolegi že dejali. Največji problem so te fakultete, kot ste jih že vi napisali in naj tam naredijo selekcijo, ali pa že v sredni šoli naj bolj izobraženi učitli( ne pa tako kot imamo zdej) pripravijo dijake da se usmerijo tut v naravoslovne in tehnične vede, ki zahtevajo veliko več kot ostale. Problem današnje mladine je da se odločajo za fakse, katere ja najlaži narest in čim bolj skos pridt. POtem se pa kot diplomanti pritožujejo da ni dela. Nam ni moral veliko predstavit poklice nas spodbujat k delu in nas delno usmerjati, ne pa nam dati 300 nalog,knjig, ki so čisto brez veze.( pol pa na faksu ne delajo). Veliko mladostnikov nevedo kaj bodo delali čez tok in tok let. zato kot sem že dejal je treba dati podopro, pokazati smer. ne pa težit in šinfat kako mladina nič ne dela pa sam dnar troš. Drugo, kar me je pa zmotil" zakaj študentje še vedno živijo pri starših". Mogoče ste kdaj pomislil, da nekatere družine nimajo 2000+eur na mesc plače, in tako si ne morajo privoščiti plačevanja najemnine plus ostalih stroškov. Študent( tehnični,naravoslovni) pa nima dosti časa da bi ob študiju še delal, zato da bi si plačal tisto najemnino in še stroške za hrano+ prevoz. nekatere štipendije so pa neugodne. Potemtakem ostajajo doma. Tako da če že delate razne raziskave na tem področju, predelajte vse možne probleme, opcije, in ne samo objektivno. Saj povprečje enmu človeku ne pomeni nič. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 19:20
Diplomanti uglednih fakultet? Katere pa so to? Prosim, pojasni mi, očitno jaz nisem ena izmed študentk takšnih fakultet, saj ne vem, da se fakultete delijo v Sloveniji na ugledne in neugledne. Mislim, da si takega komentarja ne more privoščiti nekdo iz t.i. "ugledne fakultete". Mislim, da ti sploh ne spadaš na noben faks s takšnim razmišljanjem. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 19:59
Pa gremo: Namesto da se ukvarjate in razmišljate o tem da je več kadrov kot delovnih mest nobenemu očitno ne pade na misel edini logičen, smiseln ter s kmečko pametjo podkovan odgovor, to je--ja v katero smer gre pa naše gospodarstvo, koliko delovnih mest z visoko dodano vrednostjo pa ustvarjamo, a ne vidite da imamo v naši državi polovico služb ki v kolikor se v njih zaposliš postaneš socialni problem in potem ko se upokojiš enako tako. Vsi samo govorijo trg dela, trg dela, trg dela je potrebno korigirati, v našem bednem primeru s korekcijo študentov namesto z ustvarjanjem pogojev za te diplomante. Zgrešeno razmišljanje! Če želimo iti v prestrukturiranje šolskega sistema moramo najprej ustvariti primerne pogoje za to, to je: 1.) štipendija 2.)bivanje 3.)prevoz 4.)literatura 5.)prehrana študentsko delo ter dijaško delo je potrebno ukiniti, brezplačen študij je potrebno ukiniti kar pomeni, vse moraš plačati, AMPAAAK šele po dokončanem študiju, dokler študiraš imaš vse brezplačno, ni da ni...Ko končaš je pa državi v interesu, da te čimprej zaposli, da ta denar vrneš. diferenciacija kadrov: deficitarni poklici so subvencionirani, odvisno od smeri katero študiraš, če rabimo računalničarje, strojnike gradbenike, lesarje, gozdarje, etc, etc naj se tem smerem plačilo denarja ki ga dijak oziroma študent porabi odpiše oziroma je zanj študij praktično brezplačen (na ta način spodbujamo deficitarne poklice)... Če šole oz študija ne dokončaš, vrneš kvoto ki si jo porabil, takrat ko se zaposliš. država mora obenem zagotavljati pogoje v gospodarstvu da imamo potem te ljudi kam zaposlit in nič drugega s tem rešimo ves problem o katerem ste načeli to temo. država potrebuje dolgoročni načrt za prestrukturiranje gospodarstva ter obenem šolskega sistema, ki je zagotovo daljši kot traja mandat vlade po slovenski ustavni ureditvi ) kar je po do sedaj videnem skoraj nemogoče, ŽAL!!! in dokler bo tako, ne bo nič drugače, zato vam priporočam da se ne žalite kar tako na pamet ampak da razmislite o CELOTI in poskusite najti boljšo rešitev, kritika sama po sebi ni vredna nič, če za sabo ne nosi boljše rešitve od kritizirajoče, vsekakor mora pa biti realna. ga metka Kuhar, vaša rešitev je popolnoma zgrešena, kajti izhaja iz napačne smeri, šolstvo rešitve ne more dati, da jo lahko samo gospodarstvo, ki temelji na visoko tehnoloških produktih ki nosijo visoko dodano vrednost in ki terja visoko izobraženi kader. Pogoje za tako gospodarstvo mora pa zagotovit država, ki je zatem lahko tudi socialna država, kajti socialno državo si država kot taka mora najprej zaslužiti, kako?!, Z gospodarstvom, ki mora bazirati na visokem tehnološkem razvoju ki nosi za sabo produkte z visoko dodano vrednostjo in posledično visoko gospodarsko rast, zaposlitvene možnosti in visoke plače. To je korak ter razmišljanje v pravo smer…(najprej štalca in nato kravca—najprej delovno mesto, nato potreben kader)… Če sem koga užalil, upam da ne, se mu opravičujem, kajti to ni bil moj namen… lp |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 20:59
FDV, FF, ... je treba ukinit pa bo bolš |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 22.12.2009 , 22:29
Pozdravljeni dragi arhitekti! Kako vsi vpijete ukiniti FDV ob tem pa pozabljate na eno stvar. Najprej pred svojim pragom pomest, ane...Tudi nas preveč sprejmejo in tudi naš faks ni nobena (pre)težka naloga!!!! Da ne govorim o kvaliteti, ki je sicer za tako majhen prostor kvalitetna, malo širše pa nejbrž ne preveč. Torej: sprejeti 60 študentov na leto na arhitekturo. Potem pa se lahko pogovarjamo o drugih. Lp |
|
|
|
l.koff
| napisan: 22.12.2009 , 23:51
aja bimboti bi radi d vam naštejem nekaj uglednih fakultet ki si zaslužijo ime fakulteta? Ste tuk bukavi da vam moram tut to naštet FDVjevci osramočeni?? NO pa da vam naštejem nekaj uglednih: -FRI -FGG -FE -FS -FMF -MF -FFA .. FDV pa podobni se mi pa smilite ker ste že itak tarče posmeha skozi vse študijsko življenje. Pa saj poznate tisti: Kaj reče nezaposlen FDVjevec?" Big mac meni prosim. Kaj reče pa zaposlen? "Še kaj drugega?" |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 0:35
22.12.2009 , 19:59 popolnoma se strinjam s tabo! v teoriji bi moralo tako delovati....a misliš da oni tega ne vejo(država)?pa zakaj misliš da so sprejeli bolonca ki je slabši kot prejšnji sistem ki je že tako bil slab?...na žalost je to vse načrtno jaz pa na žalost ne vidim rešitve v tej megli. lp 1789 |
|
|
|
vlado
| napisan: 23.12.2009 , 3:27
O tej temi smo tudi na Student Info pisali in (podobno kot tukaj) dobili nekaj zanimivih komentarjev. Ena izmed objav je bila: Koliko mladih diplomantov potrebuje naše gospodarstvo? http://www.student-info.net/index.php/studentopolis/novice/ID/62790 Veliko tu omenjenih pomislekov (potrebe našega gospodarstva, družboslovci, pomen dodane vrednosti,...) je bilo naslovljenih, zato priporočam branje in razmislek vsem zainteresiranim za to temo. Sprijazniti se bo treba, da je diploma določenih študijskih programov postala vredna le malo več kot matura. Eni še vedno zavajajo ljudi in ne povedo v obraz, da smo mladi na TRGU dela. Trg v najbolj preprostem smislu pomeni usklajevanje ponudbe in povpraševanja. Če je družboslovcev ogromno, to pomeni večjo konkurenco in posledično nižjo vrednost te diplome ali celo brezposelnost posameznika. Omenjene trditve avtorice članka o: - gospodarstvo ne potrebuje toliko diplomantov - starši, ki dajejo 'hotel mama' so statistično potrjene. Žal pa ni konkretnejših predlogov za sanacijo stanja, ampak predvsem opozarjanje študentov na dano situacijo. S tem postopnim opozarjanjem mnoge 'krive' inštitucije (fakultete, država...) pripravljajo mlade na čelni trk z trgom dela in razbijanjem iluzij o idealni zaposlitvi. Tako so Murine delavke 'opozarjali' 10let in na koncu rekli 'pa saj smo vam že nekaj let gvorili, da nimate perspektive'. Po tolikšnem času 'opozarjanja' enostavno ne bo krivca in mnogi še vedno lahko ribarijo v kalnem. Res pa tudi današnja mladina ni brezmadežna. Eni ne hodijo na predavanja, eni se ne pripravljajo na izpit konkretno, ampak gredo 'malo probat', eni so ves čas v službi preko študenta, eni pridejo v LJ najprej ga eno leto žurat... Vse dokler profesorjev ne skrbi ocena študentov, dokler ne bo šolnin za ponavljalce, dokler bo država subvencionirala predvsem slaba podjetja namesto najbolj prespektivnih (...), gre ta vlak pač navzdol.
................. Signatura ............................
'This new form of free is based on the economics of bits, not atoms.'
Chris Anderson
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 5:01
komaj čakam tisti nov zakon o malem delu (jebite se šou, ne strinjamo se vsi študenti z vami), ker bom mogoče potem celo dobila redno zaposlitev, ne pa da delodajalci raje zaposlujejo študente, ker jih manj stanejo. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 7:27
jebite se s svojimi" elitnimi faxi"..spet se vsi pizdijo čez fdv, potem pa pogledaš kdo je na oblasti.. ali je janša ali pahor, zmeraj sami fdv-jevci.. hahahah |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 7:48
...sej zato pa je tko, ker so FDV-jevci na oblasti! |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 12:18
seveda da je vse v kurcu če so FDV-jevci na oblasti, sej vse kar znajo je mesat zrak...to bi mogl bit tut v zakonu, dipl. FDVjevc, al pa mag., dr. prepoved dela v vseh drzavnih podjetjih in institucijah. Nej delajo ljudje ki dejansko znajo kej vec kot samo zrak mesat! |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 13:38
jes pri sebi vidim da gre tocno za isto stvar kot je omenila avtorica clanka - ne vidim smisla v tem, da bi dokoncala fakulteta, ce zame itak ni delovnega mesta...in zaradi tega se potem to pozna na vseh podrocjih in kot je sama zapisala: "Vendar pa si ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da mladina potrebuje svet, v katerem se splača živeti, da lahko sploh odraste." |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 14:00
kako boš dobil službo s srednjo šolo, če je še z diplomo ne moreš !! In kaj ti drugega preostane kot it študirat. |
|
|
|
vlado
| napisan: 23.12.2009 , 15:19
Re: "kako boš dobil službo s srednjo šolo, če je še z diplomo ne moreš !! In kaj ti drugega preostane kot it študirat." Službo že lahko dobiš, vendar kot mesar, zidar, keramičar, občasno kak trgovec... za ta delovna mesta je potrebno nekaj let dobre prakse in s.p., ne pa 6+ let študiranja umetnostne zgodovine, sistematizacije javnega sektorja in načinov političnega delovanja. In točno to ("ne vidim smisla v tem, da bi dokoncala fakulteta, ce zame itak ni delovnega mesta") je problem - naše gospodarstvo ne potrebuje več toliko 'pametnih', ampak več 'pridnih', pogodbeno-fleksibilnih in 'z malo € zadovoljnih'. Odhod na študij ter v zadnjem času vse bolj pogosto tudi podiplom'ca je za mnoge samo preložitev problema prve zaposlitve. Težava naših politik(ant)ov pa je ta, da tudi če se z večno napovedovanimi reformami prične jutri, vidnega efekta še nekaj let zagotovo ne bo. In lepa službica v parlamentu, občini ali ministrstvu bo izgubljena zaradi trenutnega nezadovoljstva ljudi. Zato se s spremembami odlaša, kolikor se pač lahko. Za študentsko delo že nekaj let mnogi kričijo, da povzroča težave na trgu dela, pa vseeno do danes nihče ni ukrepal tako korenito, kot je dejansko potrebno.
................. Signatura ............................
'This new form of free is based on the economics of bits, not atoms.'
Chris Anderson
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 15:38
JAZ NOČEM BIT MESAR, ZIDAR,KERAMIČAR, OBČASNO KAK TRGOVEC!! ZAKAJ ŠTUDIRAMO, OSEBNO ŠTUDIRAM ZA BOLŠE DELOVNO MESTO, DA BOM VEDEL KAKO JE ŽIVET IN NE KAKO JE PREŽIVET IN ŠTUDIRAM ZATO, DA BOM DELAL TISTO KAR ME VESELI, KER PAČ BIL BI SLAB KERAMIČAR, SLAB ZIDAR IN SLAB TRGOVEC. IZKUŠNJA ME JE NAUČILA, DA NAJVEČJA MUKA JE OPRAVLJAT DELO KI TE NE VESELI. NE PRAVIM, DA BOM ZDAJ DOBIL SLUŽBO KI ME BO 100 % VESELILA, PRAVIM DA STREMIM H TEMU, ZATO ŠTUDIRAM. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 16:22
23.12.2009 , 15:38 ex-actly!! BRAVO!! pa se ena stvar: vsi jokajo kako je studentov prevec, da so leni, itd itd. KAJ PA FAKULTETE? nacin ucenja se prakticno ni moderniziral od pamtiveka, ker imamo se ZELO obsezen in dolgotrajen izobrazevalen sistem, poln ljudi z zastarelim znanjem, tako da na koncu se vedno rabis 2-3 leta uvajanja v sluzbo. na jetra mi gre ta logika, da je treba vse omejiti, kaznovati, zaostriti, skratka prenesti breme na ljudi, ZRIHTAT PA NIČ! |
|
|
|
sašotastic!
| napisan: 23.12.2009 , 17:27
Vsi te problemi od politike, ekonomije, šolstva, odnosov v družbi in whatnot so odraz stanja kolektivne človeške zavesti na svetu. Dokler mamo postavlen tak sistem (globalno) in mu sledimo, ne pričakujte nobenih sprememb v čemer koli. Predsedniki, zakoni in organizacije pridejo in grejo, vse samo zato, da se podaljša iluzijo. Zdej Janša, zdej Pahor, zdej Bush, zdej Obama. Vse je isti kurac, sam ljudi se nategne za še en mandat. Dokler je na svetu prisoten ego in z njim pogojen tak ali drugačen politično-ekonomski sistem osnovan na boju za moč/nadvlado ne bo nič. Skozi ozaveščanje folka (god bless internet) se bo lahko nekoč zbrala ena kritična masa, ki bo stremela h zavestnem soustvarjanju na svetu in takrat se bo spremenila sama logika sistema - pol bo lahko spreminjat vse od ekonomije, politike, šolstva, kadrov, plač, etcetc. Tko da majka da se govori o tem |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 18:59
Men se pa niti slučajn nebi dal prebrat texta |
|
|
|
Lister
| napisan: 23.12.2009 , 20:46
A ste že rešil svet?
................. Signatura ............................
Smile... tomorrow will be worse!
|
|
|
|
fritzl
| napisan: 23.12.2009 , 21:41
Moje hčerke noben ne bo nategoval!
................. Signatura ............................
http://en.tackfilm.se/?id=1262022689572RA44
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 23.12.2009 , 23:53
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 24.12.2009 , 10:39
Rešitev je enostavna, drzava naj zmanjsa stevilo vpisa na fakultete glede na potrebe delovnega trga. Ker bo vecji vpis bodo na fakultete sprejeti samo najbolsi srednjesolci in s tem se tudi resi problem nemotiviranih studentou. Danes itak naredis 3 leta gimnazije gres burek pect do 21 leta pol delas 2 let maturitetni tecaj in gres STUDIRAT!!! Ja kuko nej bojo pa pol taki studenti motivirani pa sposobni pa inteligentni!!!!! |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 24.12.2009 , 10:52
1.treba bi bilo omejiti vpis na gimnazije tako da bi že tam imeli izbor boljših dijakov.Ne pa da se folk,ki je u oš dober ali celo zadosten vpisuje na gimn. 2.na fakultete kjer je preveč folka in katerih diplomanti niso iskani bi morali omejiti vpis in tako bi dobili nek izbor boljših študentov. 3.uvesti bi morali šolnine saj bi tako študenti imeli neko obvezo, da dokončajo študij.Seveda bi se zaradi tega moral nivo samega študija dvigniti.V kar pa močno dvomim.Saj če bi si plačal študij ..normalno da potem pričakuješ da se ti bo ta investicija enkrat povrnila.. 4.prav tako se strinjam z ukinitvijo študentskega dela. 5.kar se pa tiče spodbujanja na tehnične faxe.sam študiram elektrotehniko in pomoje je zelo pomembno da te stvar zanima ter da imaš rad matematiko. V nasprotnem primeru je use skupaj zate velika muka.Tako da naj gre na tehnične faxe folk ki ga to zanima. |
|
|
|
tahir
| napisan: 24.12.2009 , 11:55
Dokler bo poklic ekonomistov in pravnikov bodočim intelektualcem predstavljen na tak način, bo veliko ljudi na zavodu. Če bi naredil anketo med srednješolci, bi večina ekonomista ali pravnika videla kot osebo, ki se s kufrom in kravato D&G sprehaja od sestanka do sestanka, obrača milijone in preživlja 4 mesečni dopust na križarjenju s svojo jahto, seveda okoli njega pa same playboyeve zajčice - sanjski poklic. Ni pa jim predstavljeno, da večina z diplomo dela v pisarni monotono delo (prelaganje papirjev celo življenje, brez napredovanja) za 600, 700€. Zakaj je veliko politikov FDVjevcev?Ker obstaja smer politologija, obramboslovje. Se mi pa zdi, da jih je v parlamentu ogromno takih, ki imajo 5. stopnjo izobrazbe, kar da jasno vedeti, da za politika ne potrebuješ fakultete, medtem, ko npr. zdravnik ne more biti srednješolec. Danes je čas za podjetne in ne intelektualce. Izobrazba danes ni merilo saj jo lahko ima vsak. Lep primer je npr. Joc Pečečnik, Mirko Tuš (srednješolska izobrazba). Danes je poklic pečarja, keramičarja, mizarja, mesarja... veliko bolj iskan in cenjen. Kaj bo nek privatnik z družboslovcem, ki pokliče električarja, da mu zamenja žarnico? Prihodnost je v tehniki |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 24.12.2009 , 12:31
prihodnost je v nategovanju ljudi! |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 24.12.2009 , 20:48
Jst lohku rečem zase da sem se vpisal na elektro faks predvsem zato ker me zanima in se želim še kaj naučiti o elektrotehniki. Toda ne pričakujem da če bom sedaj ko končam faks sigurno dobil delo za ta moj poklic oziroma naziv, ker poklic že imam . Se je treba zavedat, da preprosto ne moremo vsi, ki diplomiramo dobit primerne službe za naš naziv ker preprosto ni dovolj delovnih mest, pa tudi kdo bo pa delal dela kot so pek, mesar, frizer, navadni delavec v tovarni...vsi bi radi bli direktorji nvem no!!! Pač v življenju se je treba znajdet tako ali drugače... |
|
|
|
Monza Murcatto
| napisan: 25.12.2009 , 1:37
kar danes šteje, da dobiš službo so 1. delovne izkušnje, ki jih seveda s tem ko delaš fax pač ne moreš pridobit in tako kot je že bilo napisano, moreš biti podjetnik. Se znat tržit in vse. Diploma je mišji kurac, je pač neko sredstvo, ki ga pridobiš ob koncu šolanja, tok da si jo lahk daš uokvirit. Pomaga ti pa nič ne. Zakaj? Slovenija je majhna, ekonomsko, gospodarsko karkoli. Da si deležen službe in primerne plače tvoji izobrazbi temelji večinoma na vezah. Premajhn trg je, da bi lahko zadovoljili potrebe vseh. Kar se tiče pizdenja čez različne fakultete in govora o "elitnih" fakultetah, prosim večkrat se zabijte z glavo v zid, mogoč bo kej pomagalo. Lih v tem je problem o vseh nas o mladih, študentih o ljudeh. O bildanju ega! Bravo, you feel better now?! zaradi takih kurcov, ki si mislijo da so nekej vač, smo tle kjer smo, ker vedno je bilo tak in vedno bo. Tak, da če že razmišljate perspektivno, razmišljajte tudi o sebi. No, zdj sem malo zašla. Strinjam se že tudi z zgoraj omenjenim načinu šolanja: o plačanem šolanju, seveda v času šolanja zastojn, potem vračaš državi, šele ko imaš zaposlitev. To že nekaj držav prakticira in quess what?! Velik bolj izobražen narod so. Ko se gre za lasten denar je malo več motivacije. hmm...kar se tiče izostritve sistema že v vpisu v srednje šole, me prov zanima koliko od vas je pa pri 14 letih vedelo kaj želi postati in kaj lahko pričakuje od srednje? tako je, nobenmu ni bilo pol kurca jasn, večina vas je šlo tja kamor so starši želeli. A ne? S tem se popolnome ne strinjam, ker pač kot mulc en kurac veš kaj je to odgovornost. Mislim, da je dobro, da se lahko vsak šola, ker tud taki, ki ne kažejo veliko motivacije in dejanskega napredka, se lahko v nečem najdejo, ali ne?! Možnosti morajo biti odprte za vse! Ne zdj namigvat na kakšne podobne usrane načine v ameriki al karkoli. S tem lahko tako daleč pridemo, da bomo kmalu imeli javne in privatne šole "za elito" tak, da prosim izogibajte se takšnega idiotskega razmišljanja.
................. Signatura ............................
" The only normal people are the ones you don't know very well. "
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 25.12.2009 , 10:11
Strinjam se že tudi z zgoraj omenjenim načinu šolanja: o plačanem šolanju, seveda v času šolanja zastojn, potem vračaš državi, šele ko imaš zaposlitev. To že nekaj držav prakticira in quess what?! Velik bolj izobražen narod so. Ko se gre za lasten denar je malo več motivacije. Če bi uvedli šolnine bi morali malo izboljšati predavanja in narediti tako kot v usa, predavatelj dobi vsako leto ocene od študentov in če so par let slabe, adijo pa več sreče drugje V Sloveniji pa ko dobi profesor svoj naziv itak ne bo nikoli službe izgubil |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 25.12.2009 , 12:14
Ja žal je tako. Ravno pred kratkim smo izpolnjevali nekakšne ankete o delu in odnosu profesorjev in asistentov.Ne vem zakaj se potem to javno ne objavi(ali pa jaz tega nisem zasledil)? Mnenje študentov nima nobenega pomena.Lahko je profesor zelo velik strokovnjak na svojem področju ampak če ne zna podajati snovi,motivirati študentov je brez veze. Pa recimo še ena stvar je..premalo je dela na raznih projektih(pa ne v stilu da prekopiraš od starejših študentov), ker tako bi se dejansko naučil kaj uporabnega in dobil praktične izkušnje.V smislu da namesto izpita narediš nek projekt.Ne pa da je večina predmetov takih, ki zahtevajo bodisi neko piflanje postoptovTukaj govorim predvsem o tehničnih faxih(v mojem primeru FE). Sploh pa mi ni všeč, da izvajamo lab.vaje po parih.To pa zato ker se tako zmeraj kdo "šlepa".Veliko več bi se naučil, če bi delal sam saj bi tako bil odvisen od samega sebe in bi se tako tudi bolj potrudil in pred vajo preštudiral kaj boš počel. Mah kompleten sistem je zgrešen.Itak, da potem študenti niso/nismo motivirani. Pa lepe praznike |
|
|
|
Vegetto
| napisan: 25.12.2009 , 13:04
ljubljanska univerza je prepovedala javno objavo ocen profesorjev, od študentov jo izve samo študentski svet na posamezni fakulteti anketo pa žal izpolni le majhen del študentov in ne predstavlja splošnega mnenja |
|
|
|
Monza Murcatto
| napisan: 25.12.2009 , 13:27
Ja, to sem pač pozabla pripisat, dejstvo je, če bi država vložila denar v nekoga, pričakuje neke dobre razultate imo. To prinese dobre predavatelje, bolj temeljito učno snov...če bi država plačvala za nas, potem je logično, da nas izobražijo toliko, da bomo dobili zaposlitev takšno, kot je naša izobrazba. Torej, da se obrestuje. Na nek način. Npr. severne države recimo Švedska, Finska, Danska to imajo vse dobr šolski sistem in zelo zelo dobre univerze. Ni vsak papak tam predavatelj, dejansko je vsak strokovnjak na svojem področju.
................. Signatura ............................
" The only normal people are the ones you don't know very well. "
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 25.12.2009 , 17:05
ja ja princip buy this car to drive to work and drive to work to pay for this car te res navda z veseljem do dela.... v penzijo naj se spravi ljudi ne pa da 60 letni starčki garajo med tem ko mladina nima kje delat... |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 26.12.2009 , 10:59
Za začetek bom rekel, da je nivo študija v zadnjem času zelo padel, tudi na tako imenovanih uglednih fakultetah.Sam sem tekom študija, na ugledni fakulteti,tudi to doživel, saj opažam, da generacije, ki prihajajo za nami postajajo čedlje manj razgledane in nenačitane. Na faks se lahko vpiše vsak, ki je zaključil 4 letno tehniško ali prilagojen program 3+2 in če sem še malo bolj ciničen skrjašan program+3+2.Torej neke selekcije ni.Sam predlagam, da bi se uvedli kakšni kriteriji, ki bi bili bolj zaostreni za vpis na določen faks. Pa tudi bolonjski študij bi bilo potrebno v celoti ukiniti, saj prinaša več diplomantov, s slabšim znanjem.Poleg tega bi bilo potrebno uvesti več praktičnega. Res je da nekatere fakse lahko narediš z levo roko in da naprimer za diplomo na fdvju je dovolj je 25 strani, medtem ko sem sam za preddiplomski seminar napisal 50 strani konkretnih stvari.Človek se na tem mestu vpraša ali sploh smiselno se zaj...... z matematiko in podobnimi rečemi, ko lahko na nekaterih fakultetah dobiš naziv tako lahkotno. imam to spoloh smisel. kje je tista teža? No kar se zadeva politike zaposlovanja je tako.Sam menim, da bi bilo potrebno ukiniti študntsko delo,ker na račun njega bogatijo servisi in študentje pa na ta način le malo študirajo.Sem mnenja, da študij in delo ne gresta skupaj. Poleg tega pa študentje na ta način jemljejo delo izobraženemu kadru, saj delodajelec na ta način raje vzame študenta kot običajnega delavca, saj ima s študentom manj stroškov. Sam sem mnenja,da tudi vse študentske oragnizacije so nepotrebne, saj z njimi si večni študentje ali pa sploh neštudentje oz bolje rečeno funkcionarji polnejo svoje denarince in to vse na račun.Bolje bi bilo, da bi ta denar dali v domomove, prehrano, štipendije...Ne videm potrebe bo raznih Šouih, ki pobirajo denar, naredijo pa ne nič! |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 26.12.2009 , 12:43
Obstaja razlika med strokovnjakom in pedagogom. Lahko je določena oseba vrhunski strokovnjak pa ne zna podat snovi. Če bi obstajal koeficient med plačo diplomiranca in plačo profesorja (predavatelja) bi se vsak bolj potrudil. Dokler je pa vsakemu predavatelju vseeno kaj odpredava se bo pa ta zgodba nadaljevala. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 26.12.2009 , 14:35
Se spomnim, da smo izpolnjevali neke ankete s katerimi smo ocenjevali profesorje. A zdej pa ne objavijo rezultatov!? Preklete barabe! Skrajni čas, da študentje zahtevamo objavo teh rezultatov! In tudi skrajni čas, da država neha financirat fakultete na tak način kot sedaj-po glavi študenta! To je kot v proizvodnem procesu madona! Predlagam, da se na Zavodu za zaposlovanje RS pogleda koliko je prijavljenih diplomantov brez USTREZNE zaposlitve in se takoj odreže financiranje suficitarnih programov! Univerza je pač organizacija, ki skrbi za svojo rast. Financira se pa iz proračuna, zato nosi vlada vso odgovornost! Študentje moramo dojeti, da na ta način vse bolj razvrednotijo naše diplome! In to moramo preprečiti v prvi vrsti! Tudi na račun slabših bonitet! Študentsko delo je pa jasno prvi greh, ki ga je treba ukiniti v vsaki obliki! Predlagam uvedbo obvezne plačane prakse, kot imajo to v Nemčiji in je časovno omejena! |
|
|
|
JCD
| napisan: 27.12.2009 , 18:57
Strinjam se s komentatorjem nad menoj, še posebej prav pa ima Vladimir Mijatovič, ki je stvari opisal bolj podrobno. Ker je pravzaprav večina že povedanega, bom dodal še nekaj dejstev. 1. Nikogar ni nategnila država. Vsak se je nategnil SAM, ker je vpisal program, po katerem ni povpraševanja. 2. Reševanje problema prevelikega števila diplomantov oziroma spirala smrti na slovenski način: ker imamo malenkosten presežek tehničnih in velikanski presežek družboslovnih diplomantov, jih dejmo stlačit v državni aparat, pa so zaposleni. Bomo pač zvišali davke in jim dali plače. Jebeš privatni sektor, ki zaradi previsokih davkov že zdaj ni konkurenčen, čez 25 let ga tako ne bo več 3. Vsakdo bi moral imet pravico do terciarnega izobraževanja? Jok, brate - a tudi moj sosed, ki ima IQ 70? Najbolje, da gre kar za jedrskega fizika! Pa, da gledam folk, ki je bil v osnovni šoli zadosten, kako je prilezel do diplome na neki fakulteti za upravo. Face it, ljudje nismo enaki. Nekateri imajo talent za glasbila, drugi ne. Bomo v imenu egalitarnosti vsem najboljšim igralcem klavirja zdrobili roke? In seveda, nekateri imajo denar, drugi ne. Prvim naj bo omogočen študij, plačljiv seveda. In pa tistim, ki so zares nevemkako nadpovprečni. 4. Tole je pravzaprav dodatek točki 2.: Treba bo prestavit mejo za upokojitev. Zato, ker narod živi dlje in dlje, zato, ker imamo že za trenutno stanje premalo sredstev, predvsem pa zato, ker je v sloveniji delo najbolj obdavčeno v Evropi, morda celo na svetu. To dela našo industrijo nekonkurenčno, tuje investitorjem in podjetja pa odbija, da bi prišli k nam. Ta problem _je_ pereč.
................. Signatura ............................
Science is hard. Engineering is harder.
|
|
|
|
Gloss
| napisan: 28.12.2009 , 0:48
JCD samo en komentar ... obstaja nic koliko odlicnjakov iz os, ki so totalno zabredli in ne bo iz njih nc kaj konkretnega v zivljenju. poleg tega, ce obiskujes neko ugledno fakulteto al kakorkol ste to ze imenovali nekateri, se ne pomeni da nekaj znas in da si sposoben. samo poglej zdravnike pri nas ... kaj bo iz koga s katere kol fakultete ze in kako se bo znasel v zivljenju, kako bo uspesen, je cist samo stvar njegove iznajdljivosti in dejanskega znanja. |
|
|
|
JCD
| napisan: 28.12.2009 , 9:39
Gloss, prav imaš. To je zame samo še en argument, da naj bo študij plačljiv. Zato, da "zabredli odličnjaki" ne bodo bluzili tam na račun države. Tudi drži, da za uspeh ne rabiš diplome, kar dokazuje tudi nemalo Slovencev. Diplomanti so potrebni, če industrija rabi osebke, ki znajo reševati probleme z uporabo matematike na visokem nivoju, tudi tržnike s FDVja rabi (sicer manj, kot jih diplomira, ampak vseeno). Kako folk pripravit do tega, da se bo vpisoval tja, kjer bo njegova diploma imela neko težo? Ja, če bo študij plačljiv, bo že vsakdo premislil, kam se bo vpisal. Seveda je treba obenem tudi preurediti javni sektor - marsikatero delo, ki je razpisano za univerziteten kader, bi znal opravljati vsak gimnazijski maturant, ali celo ekonomski tehnik. Ampak, če pač hočeš obdržat iluzijo, da so čisto vsi študijski programi dobri in potrebni, boš pač tam zaposloval univerzitetne diplomante. Jaz sicer ne vem, zakaj je to dobro...
................. Signatura ............................
Science is hard. Engineering is harder.
|
|
|
|
DeanJ
| napisan: 28.12.2009 , 10:39
JCD naprej glede plačljivega študija. Ti si tak kot naši politiki. Pogledajo primer evrope, ugotovijo da ma 3/4 evrope neko stvar (ki prinaša denar v državno blagajno) in rečejo "Super, dejmo uvest plačljiv študij" in potem za ta ukrep rečejo da bo prispeval k zmanjševanju prevelikega št. diplomantov. Noben pa se ne vpraša ali je to v naši "fucked-up" državi sploh mogoče? A se ti zavedaš posledic ki bi s tem ukrepom naslale. 3/4 ljudi ne bi moglo it več na fakultete, tudi tisti, ki bi si to želeli iz izobraževalnih vidikov. S tem avtomatično še povečaš moč bogatim in močno zatreš srednji sploj. Da ne omenjam da bi bile šolnine primerne evropskim standardom seveda. Medtem ko se nihče ne zaveda da mamo minimalno plačo za 100% nižjo od le tega standarda. Za vedbo bi blo potrebno reformirat 3/4 zakonov in sistemov. Najprej naj močno omejijo malo delo (študentsko), ZVIŠAJO naj kriterije na SAMIH FAKULTETAH in NE ob vpisu. Naj bo vpisanih v prvi letnik prava 500 ljudi, vendar naj se naredi selekcija, naj ostanejo samo najbolšji. VSEM naj se da možnost da se dokažejo. S tem rešiš marsikateri moralni problem. Razmisli mogoče še v tej smeri ;) |
|
|
|
JCD
| napisan: 28.12.2009 , 13:05
Sem razmišljal veliko, verjemi. In ugotovil, da imamo pri nas rešene vse moralne probleme, a nobenega finančnega. Ne razumeš namreč, da je današnje okolje, sicer raj za študente, pekel za diplomante. Ker lahko vsi študirajo, tudi vsi študirajo. Delo inženirjev je tako popolnoma razvrednoteno. Tako so najbolje plačani razni obrtniki s srednjimi šolami in ti tudi odprejo največ lastnih podjetij. Že to direktno negira tisto, kar trdiš - da bi plačljiv študij naredil bogate še bolj bogate, in da vodi pot do uspeha skozi fakulteto. Za tipičnega strojnega inženirja že ne - po študiju se lahko za 800€ zaposli pri Akrapoviču, ki je (kdo bi si mislil) tudi začel z delom takoj po končani srednji šoli. Misel "preko študija si izborimo boljše življenje" je v resnici precej zgrešena, saj bomo (ali smo že) po končanem študiju ugotovili, da za nas ni ustreznih delovnih mest. In vpitje nad državo, naj vendarle nekaj ukrene, je brezzvezno. Delovna mesta ne morejo nastati kar po ukazu državnega aparatčika. Nastanejo, ko nekdo ustanovi podjetje, ali pa, ko v državo vstopi tuj investitor, tako kot Google, ki je vstopil na Poljsko. Seveda mi ni treba posebej razlagati, koliko manj je tam delo obdavčeno. In tole je najpomembnejše: študentov še nikoli nisem videl na cesti protestirati ZA manjše davke! Samo za ugodnosti pri študiju, ki pa davke posledično višajo. Vsi se sprašujejo, kako naj naredimo, da bomo vsi študirani, nihče pa se ne vpraša, kaj naj storimo, da bomo vsi zaposleni! In tukaj bom kar citiral Vladota, ki je sicer že napisal vse, kar je bilo treba: >>naše gospodarstvo ne potrebuje več toliko 'pametnih', ampak več 'pridnih', pogodbeno-fleksibilnih in 'z malo € zadovoljnih'. Odhod na študij ter v zadnjem času vse bolj pogosto tudi podiplom'ca je za mnoge samo preložitev problema prve zaposlitve.
................. Signatura ............................
Science is hard. Engineering is harder.
|
|
|
|
JCD
| napisan: 28.12.2009 , 13:11
Kot vidiš, možnost da vsak študira, ni ukinila ekonomskega razslojevanja. Je pa povzročila, da bomo proti pričakovanjem v bodoče diplomanti tisti pri dnu lestvice. In tudi za plačljiv študij se ne boj. Pri nas ga še lep čas ne bo, morda nikoli. Vseeno ga navajam kot rešitev - in te vabim, da mi dokažeš nasprotno.
................. Signatura ............................
Science is hard. Engineering is harder.
|
|
|
|
DeanJ
| napisan: 28.12.2009 , 13:36
Z vsem kar si napisal se strinjam in tudi sam se zavedam vseh teh problemov, od razvrednotenja dela do prevelikega števila diplomantov itd. Zdi se mi samo, da šolnine za naše okolje niso primerna poteza in bi dejansko povrožile še slabše razmere kot so. (so pa seveda ena od "skrajnih" možnosti) Še vedno se upiram na misel, da bi morali bolj zaostriti pogoje in s tem povečati in poglobiti izobrazbeni stas. Dejansko je velik problem v naši državi, kot si sam napisal, da ni tujih vlagateljev in pa novih delovnih mest, ki bi omogočila zaposlitev vseh teh diplomantov. Glede razvrednotenja dela sploh nas inžinirjev pa se mi zdi, da bi veliko dosegli že v uvedbo nove novele o študentskem delu, saj je ŠD eno od večjih vzrokov, da ne dobimo dela, kot tudi mizerne plače ob zaposlitvi (če jo že dobiš) kot diplomant. Vsak se vpraša zakaj bi plačal 1500€ neto diplomiranega arhitekta, če lahko dobiš ob večjih naročilih absolventa za 5-6€ na uro ;) Tukaj naj se začnejo spremembe pa bo za vse boljše  |
|
|
|
vlado
| napisan: 28.12.2009 , 13:51
Re:JCD, 28.12.2009,13:05 Ne razumi kot vračanje usluge, ampak ta tvoj post je poln dobrih citatov (npr. "da je današnje okolje, sicer raj za študente, pekel za diplomante. Ker lahko vsi študirajo, tudi vsi študirajo."). Pričakuj kakšno bolj razširjeno kolumno-novico okoli teh razmislekov. Glede reševanja moralno-finančnih problemov: Naša družba ima (moralni) problem, da je nekdo (finančno) uspešen. In njegovo uspešnost se skozi davke lovi ter se mu s tem zmanjšuje zadovoljstvo za vložen trud, tveganje, znanje... Če bi mi zaustavili zlorabo javnih sredstev, verjemite, vse bi lahko obdavčili precej manj in za vse javne izdatke bi bilo več kot dovolj. Poleg tega, niso vsi danes bogati bili bogati od malega. Eni so dejansko uspeli s svojim trudom, nič jim ni bilo podarjenega, zdaj pa se jih obdavči s 50%+. Pobiramo jim denar zato, da imamo lahko anekse na avtocestah, plačanih 100 mesečnih nadur zdravnikov in 50mio letne izgube v domačih železnicah, kjer so vedeli, da ne morejo v stečaj in so dvignili milijonski kredit (na račun davkoplačevalcev), da so si izplačali božicnice. Uspeh obrtnikov (napram diplomantov) je čista posledica ponudbe na trgu. Sem poslušal obrtnika, ki je rekel, da je 'šolanim najlažje denar pobrati'. ker oni so pač čisti in se ne bodo umazali. Prav, pa plačajte. velenjski rudar sam menja svojo žarnico, vprašanje je, koliko FDV-jevcev pokliče elektro-obrtnika. Verjetno ne tako malo, če so obrtniki v zadnjih letih tako bogateli.
................. Signatura ............................
'This new form of free is based on the economics of bits, not atoms.'
Chris Anderson
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 28.12.2009 , 13:55
Vsak se vpraša zakaj bi plačal 1500€ neto diplomiranega arhitekta, če lahko dobiš ob večjih naročilih absolventa za 5-6€ na uro ;) Seveda bo raje plačeval 5-6€ na uro, tako kot potem ko bo diplomiral in se zaposlil ga bo raje plačeval 800€ neto kot pa 1500€ neto.. Pa ne zaradi študentskega dela In če bo diplomantov preveč za naše gospodarstvo se bo točno to dogajalo |
|
|
|
vlado
| napisan: 28.12.2009 , 13:59
Re: DeanJ "A se ti zavedaš posledic ki bi s tem ukrepom naslale. 3/4 ljudi ne bi moglo it več na fakultete, tudi tisti, ki bi si to želeli iz izobraževalnih vidikov. S tem avtomatično še povečaš moč bogatim in močno zatreš srednji sloj." Srednji sloj je pri nas s trenutno progresivno lestvico obdavčenja ŽE zatrt. Žal je pri nas malo ljudi, ki bodo npr. delavcem v obraz povedali, da jih bodo inženirji ali tržniki iz srednjega sloja potegnili nad minimalno plačo. Ne državni direktorji, ne politiki, ne sindikati. Vendar trenutno pri nas srednjega sloja ne stimuliramo. Google ne išče državnih direktorjev za 4.000€+ plače in službo brez odgovornosti. Išče mlade izobražence, ki bi radi ustvarili srednje sloj (vedo, da ne bodo nikoli tajkuni, želijo pa dobro delati in za to delo dobiti 2-3.000€ plače) Glede šolnin - predlog: zakaj ne uvedemo državno ŠTIPENDIJO za VSAKEGA redno vpisanega študenta, ki za tako štipendijo zaprosi. Če ne naredi letnika, jo mora vrniti. Takšen je sistem z republiško štipendijo zdaj, nihče se ne pritožuje, očitno sistem deluje. Pa ne potrebuješ ŠOLNIN. Tisti iz manj premožnih družin in redno vpisanim letnikom (ne ponavljalci, vpisani na druge študije...) imajo pravico še do študentskega doma.
................. Signatura ............................
'This new form of free is based on the economics of bits, not atoms.'
Chris Anderson
|
|
|
|
Vegetto
| napisan: 28.12.2009 , 14:13
RE: Glede šolnin - predlog: zakaj ne uvedemo državno ŠTIPENDIJO za VSAKEGA redno vpisanega študenta, ki za tako štipendijo zaprosi. Če ne naredi letnika, jo mora vrniti. Takšen je sistem z republiško štipendijo zdaj, nihče se ne pritožuje, očitno sistem deluje. Pa ne potrebuješ ŠOLNIN. zato ker bi itak vsi zaprosli potem za štipendijo, vsi bi jo hoteli obdržati, motiv bi bil samo, da se pač naredijo izpiti, kvaliteta študentov bi pa padla na nulo, oz. rezultat bi bil skoraj enak kot zdaj, da se samo vleče status z ugodnostimi, kasneje bi se pač štipendija ne vem no, gleda se samo na socialo tega problema na kvaliteto se pa skoz pozablja npr. prej je blo omenjeno o Akrapoviču - dejansko mora iskati kader v Evropi, ker so naši kadri enostavno preslabi |
|
|
|
vlado
| napisan: 28.12.2009 , 17:00
"ne vem no, gleda se samo na socialo tega problema na kvaliteto se pa skoz pozablja" Glede šolnine - sam sem diplomiral na dodipolmcu brez šolnine oz. javnodostopnem študiju (FGG) in magisterij delal na študiju s 5.000€ šolnine (EF). FGG ni bil slab in mislim da je glede na mnoge druge študije na relativno visokem nivoju organiziranosti in kompetentnosti predavateljev, vendar pripravljenost študentov in profesorjev je bila na magisteriju (kjer nas je velika večina šolnino plačala iz svojega žepa) neprimerno boljša. Moje mnenje je, da je kvaliteta študija v veliki meri odvisna od zavzemanja študenta in profesorjev, vendar dokler študenti ne bodo zahtevali 'excellence' od predavateljev in črpali znanje in odgovore iz njih, ter jih občasno postavili pred izziv tipa 'ali znajo ali se samo pretvarjajo da znajo', do takrat ne bo pravega dviga kvalitete na visokošolskih (javnih) zavodih. Kvaliteta ne pride, ker je to boljše stanje delovanja sistema. Kvaliteta STANE časa in denarja in dokler je nekdo (upravičeno!) ne ZAHTEVA, bo samo postopoma padala do najnižje točke sprejemljivosti za udeležence. In po moje študenti (in njihovi starši kot sofinancerji študija) ne bodo iskali 'excellence' s strani upravljalcev pedagoškega procesa, dokler ga ne bodo plačali iz svojega žepa. Šolnine ne vodijo toliko k slabšanju socialnega položaja študentov kolikor k izboljšanju učnega procesa. Ker pa se univerza in mnogi profesorji zavedajo, da bi s šolninami pristali pod lupo, jih zelo malo odkrito poziva k uvedbi šolnin in raje težijo državi za povišanje sredstev 'ker dobra znanost stane'. Do sedaj smo pa že vsi spoznali, da je kontrola porabe javnega denarja neprimerno manjša kot poraba sredstev katerekoli fizične osebe. Zelo jasen primer skrbi za kvaliteto: ocene predavateljev, ki so na ULJ še vedno tajne. Univerza v Ljubljani bi, če bi imela res čisto vest in dosledno skrb za dvih kakovosti, brez veliko pomislekov objavila rezultate ocen vseh predavateljev IN ŠE PRED zbiranjem odgovorov napovedala ukrepe za tiste, katerih slabe ocene se ponavljajo ali pa njihove ocene vztrajno padajo. Ni problem objava ocen, težava je sprejem in dosledno izvajanje ukrepov. In tukaj se jasno vidi, da dvig kvalitete ne stane samo denarja, ampak tudi zavzemanja, energije. in še nekaj : tega nikoli ne bodo uspeli izpeljati povprečni, ampak samo najboljši. Ker edino med njimi se bodo nekoč morda našli takšni, ki bodo brez sramu in straha za svojo kariero (ker jih pač vabijo na vse konce, kjer se iščejo najboljši) predpisali zavezujoč objektiven pravilnik za vse. Nategnjena generacija? Bi znalo bit.
................. Signatura ............................
'This new form of free is based on the economics of bits, not atoms.'
Chris Anderson
|
|
|
|
Vegetto
| napisan: 28.12.2009 , 17:24
"vendar dokler študenti ne bodo zahtevali 'excellence' od predavateljev in črpali znanje in odgovore iz njih, ter jih občasno postavili pred izziv tipa 'ali znajo ali se samo pretvarjajo da znajo', do takrat ne bo pravega dviga kvalitete na visokošolskih (javnih) zavodih." here's the catch (vsaj pri nas, ne vem kako je drugje) študentje enostavno ne upajo zahtevat tega, ker potem sledijo posledice in pač raje živijo v takšnem sistemu npr. naši prfoksi so zelo narcistični v vseh pogledih in če mu kaj namigneš, da se s čim ne strinjaš, čeprav imaš dobro argumentacijo, te ponavadi samo nažene in goji zamero skoraj do smrti in najbolj butasto pa je to, da ko sem doma razlagal en takšen štos, mi gre foter težit, da naj bom raje tiho in ne iščem problemov! wtf??? kot da je prfoks bog in batina - če je takšno mnenje v večini pri nas, potem res nima smisla študentske ankete pa so tako ali tako sfejkane, ker jih tako malo reši, al pa jih ne upoštevajo in si kr zmišljujejo stvari kot se je to zgodilo zadnjič za eno habilitacijo aja npr glede arhitekture imaš v angliji AA, ki je bajno drag, ampak ko ga končaš dejansko dobiš nekaj VABIL za delo, sploh ne iščeš dela ampak izberaš kam boš šel med najboljšimi biroji na svetu - se ti še kako splača plačat tisto šolnino |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 28.12.2009 , 17:41
Problem je tudi ker noben profesor ni nikoli delal v industriji, pač po faksu gre za asistenta .. Tako seveda ne ve nič o industriji in o procesih ki jih industrija uporablja |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 28.12.2009 , 18:32
Valjda, da nihče ne vzame ocenjevanja profesorjev resno, če pa ocene ne vplivajo na kakovost študija. Tudi sama sem v celotnem času študija rešila eno samo anketo, naslednja leta pa ne, ker je vse skupaj brez pomena. Najprej se naj nekaj zgodi v tej smeri, ocene naj bodo javne, potem pa bomo študenti ocenjevanje jemali resno. |
|
|
|
JCD
| napisan: 28.12.2009 , 19:38
@DeanJ Kar se tiče odpora do plačljivega študija, bomo morali počasi vsi skontat, da diploma v današnjih okoliščinah ni kaj dosti več kot statusni simbol, in ni nek vir preživetja, brez katerega je pa človek pogubljen. Ja, reforme študentskega dela je res že potrebno izvesti. Žal pa je trenutni finančni minister specializiran predvsem v tem, da ljudem jemlje. Da bi ob višanju davkov na študentsko delo recimo znižal kakšen davek v gospodarstvu in s tem ublažil posledice, lahko le sanjamo. Škoda. @Vlado Razmišljal sem, kakšni ukrepi bi lahko izboljšali kvaliteto podajanja snovi na tehničnih fakultetah. Predvsem se kažejo po mojih izkušnjah in izkušnjah kolegov, ki so študirali v tujini, naslednje potrebe: -močno zmanjšati količino predavanj -močno povečati količino avditornih in laboratorijskih vaj (upam, da je s prehodom na bolonjski sistem predmet Meritve končno dobil prepotrebne avditorne vaje!) -za sestavo in izvedbo vaj naj bodo zadolženi predavatelji, ki jim je primarna naloga predavanje (ne pa pisanje člankov, pod katere se nato podpiše profesor!) -vaje bi se morale izvajati v manjših skupinah, kot se trenutno pri večini predmetov. To pomeni večje število asistentov na skupino študentov, kot do sedaj. Seveda vsi ti ukrepi niso zastonj in brez plačljivega študija po vsej verjetnosti niso izvedljivi.
................. Signatura ............................
Science is hard. Engineering is harder.
|
|
|
|
avtor?!
| napisan: 29.12.2009 , 10:18
Predvsem bi morali biti npr na elektro obvezni samostojni projekti ki bi se šteli k končni oceni predmeta.. No saj so, samo šele v zadnjih letnikih |
|
|
|
AbDomen
| napisan: 30.12.2009 , 10:10
Pri teh samostojnih projektih (konkretno na elektrofaksu) se zelo rado zgodi, da od njih kaj odnesejo samo tisti studenti, ki se res zelijo kaj nauciti. Manj motivirani studenti malo brkljajo in jamrajo profesorju, potem pa upajo da jih bo vseeno spustil. Profesor to potem naredi, ker se mu: 1. ne da ubadati naslednje leto z istim studentom 2. zdi brezveze, da bi v zadnjih letnikih oviral studente pred diplomo Sicer se tudi jaz strinjam, da so samostojni projekti zelo dobra ideja, ampak se tudi pri njih lahko hitro pojavijo tezave, ce niso zelo korektno izvedeni. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 01.1.2010 , 18:13
"študenta zanima le kako naredit predmet" - ja, in? kaj bi me moralo še kaj zanimat? Podaljševanje študija, postadolescenca, pomoč staršev... to so vse naravni procesi iz razloga ker jih mehanizem omogača... zakaj bi se odrekal teh pogodnosti... če pa hočeš preoblikovati mehanizem ne moreš, ker v demokraciji pri tistih na "vrhu" gre za premetavanje/maskiranje odgovornosti, to ni sistem sposoben dramatičnih sprememb... tudi avtorica je del tega sistema... navedla je "probleme"... konkretnih predlogov za rešitev teh "problemov" si ne upa našteti... |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 02.1.2010 , 12:59
Nekoč ko sem se vpisovala na gimnazijo je selekcija obstajala, na večino "elitnih" gimnazij v Ljubljani, se nisi mogel vpisati, če nisi bil odličen v oš. Poleg tega je bil tudi od tega katero gimnazijo si obiskoval odvisen tvoj uspeh na maturi, ki je potem določil kam se boš uspel vpisati. Marsikdo bi bil dober družboslovec, pravnik, psiholog-psihologija ima eno višjih omejitev pri vpisu, marketinški strokovnjak-komunikologija ima prav tako eno višjih omejitev pri vpisu, pa nikoli ne bo dobil te možnosti, ker je imel v gimnaziji, srednji šoli slabe ocene pri naravoslovnih predmetih. How fair is that then? Mogoče bi poudarek na sprejemnih izpitih pri vpisu rešil to dilemo in omogočil da bi se na študijske smeri, dejansko vpisovali tisti, ki so zanje najbolj primerni. Prav tako ogromno število diplomantov FDV, FF in ekonomije zbija ceno tistim ki so res kvalitetni. In je vstopnica za dobro službo v Sloveniji le socialna mreža diplomantovih staršev, ne pa dejanska vrednost diplomanta. Sin zaposlenega v misiji pri Natu, bo prvo priložnost za strokovno delo dobil na zunanjem ministrstvu, ipd. Tako je to v plemensko-družinskem slovenskem kapitalizmu. Če preidem na svoj primer, formalno imam 1 leto delovne dobe, pa sem z diplomo, ki jo tako radi pljuvate vodja projektov, pod sabo imam tim 8 oseb z VII. stopnjo izobrazbe. Moja plača je za slovenske razmere nadpovprečna, s stroški malice in prevoza mesečno dobim skoraj še enkrat toliko kot prijateljica, ki dela v zavarovalnici. Zato, da sem to dosegla, sem morala it v tujino v Bruselj in pred tem v Avstrijo. Začetniških delovnih mest v sloveniji sploh ni objavljenih, vse je skrito nekje pod gesli na študentskih servisih. Svoje sedanjo delo sem v bistvu našla na študentskem servisu!!!! Samo s to razliko, da so bili tako navdušeni nad mano, da so mi takoj ponudili pogodbo. Zato sem absolutno za ukinitev ŠS. Pa še ena stvar Slovenija je toliko daleč od socialne države kot Albanija od razvitosti. V Sloveniji predvsem mladi ljudje, ker nimajo delovne dobe, nimajo nikakšne socialne varnosti. 155 evrov socialne podpore, to je dejansko posmehovanje ljudem.Potem pa razumi ta sistem, kako naj se mladi osamosvojijo, če imam gospodarstvo, kjer je strojni inženir šele na 11. mestu med najbolj iskanimi poklici, na tem seznamu je največ povpraševanja po tistih s poklicno srednjo šolo. Še bolj žalostna slika je bila na Zavodu za zaposlovanje v Ljubljani, kjer je bilo v letu 2007 največ objavljenega povpraševanja po varnostnikih in podobnih poklicih. Nemčija brezposelnim plača najemnino in potem jim da še socialno podporo,v Belgiji je socialna podpora nad 700 evrov. |
|
|
|
sašotastic!
| napisan: 02.1.2010 , 14:12
Najprej čestitke, da ti je uspelo - ostalo kar si na vedla je grozljivo smešno, ampak taka je realnost. Podobno sm se zamislil zadnjič na avtobusu, ko sta nanj vstopila dva extra-kontrolorja za urbane. Mi smo država kontrolorjev. Mislm dej no, a lahko deset ljudi opravlja neki za kar mamo računalnik. 90% delovnih mest zapoljnjujejo ljudje ki nekaj kontrolirajo. Ali kontrolirajo urbane, al kontrolirajo to da je tisti kontrolor pod njimi pravilno kontroliral, al to da je sodelavka v sosednjem okencu previlno kontrolirala kontrolorje iz terena itd. Cela shema vseh privatnih ali državnih služb je samo piramida kontrolorjev, ki v hiearhičnem slogu kontrolirajo tiste pod njimi. Pravzaprav, v državnih službah po nekaterih insajderskih informacijah se kontrolirajo kar vsepovprek zaradi navskriža interesov in porazne organizacije. Samo peščica ljudi je, ki nekaj ustvarja za družbo in žalostno so to tisti z najnižjim statusom. Ni čudno potem, da vsi rinejo v poklice kjer bojo lahko čim več kontorlirali. |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 04.1.2010 , 15:23
Pa še nekaj, moja diplomska naloga je obsegala več kot 70 strani in večina na moji fakulteti jih obsega več 60. Kdo spet prodaja tukaj neko famo 25 strani?!. V istem obdobju, ko sem diplomirala, je pripravljal diplomsko nalogo kolega na EF, ki me je vprašal kaj je to hipoteza, da on nima nič taakega v diplomski, haha |
|
|
|
avtor?!
| napisan: 04.1.2010 , 18:32
Zgoraj naveden članek natanko povzema moje misli. Strinjam se, da je s šolskim sistemom nekaj narobe in to po celotni vertikali od osnovne šole naprej. Menim, da bi drzavno financiranje univerz, lahko povezalo trg dela in povečevanje ali zmanjševanje študijskih mest. Drži, da če nimaš vez, pri nas ne prideš nikamor... Osebno se mi je graužalo ostat v državi, kjer od mene zahtevajo, da naredim 10 mesecev volunterskega pripravništva na osnovni šoli, kjer mi je ravnatelj očital, češ, da imam prevelik lonček za kavo in da druge to moti... Po treh mesecih sem spakirala s trebuhom za kruhom in čeprav brišem riti, sem vesela, ker s svojo plačo lahko plačam najemnino, dobro hrano in kaj malega prišparam. Pa kaj zaboga otrokom in mladim dopuščamo vse, ker je država učiteljem odvzela vsa vzgojna sredstva. Otrok ne razume abstraktnega kosa papirja z opozorili, otrok potrebuje konkretne posledice svojih dejanj. Dokler bodo šole plačane po glavi, se bodo vsi grebli za njih, pa naj delajo po šoli, kar hočejo. Padli smo že tako nizko, da zdaj po šolah delajo red kriminalisti,saj so šole postale geto. In kaj se bo zgodilo s temi mladimi, ki so prepričani v to, da se jim nič ne more zgoditi? Kako se bodo odzvali, ko bodo uvideli, da so padli na realna tla, ko bodo ugotovili, da jih je nekdo nategno? Moje mnenje je, da tisitm, ki so te nategnili, ni dobro pomagat, zato lahko tistim, ki bi radi dobili službo pred pedesetim, pojdite v tujino in izkoristite svoje znanje! Vsem zdravja in ljubezni! |
|
|
|
Opomba uredništva: Komentarji neprijavljenih uporabnikov so namenoma izpisani tako,
da manj izstopajo v primerjavi s tistimi, ki so jih napisali prijavljeni uporabniki sistema!
|
 |
 |