Ali Amerika prihaja k nam?

Amerika je že davno izgubila tisti pozitivni prizvok obljubljene dežele oz. Indije Koromandije oz. imenujte to kakorkoli želite. To lahko potrdi vsak ameriški priseljenec oz. slovenski izseljenec, ki je ameriški sistem okusil na lastni koži.

Začnimo po poglavjih:

1. HRANA: Èasa za tople obroke zmanjkuje. Redko kdo si še privošči tri kvalitetne obroke na dan. Otrokom moraš zato, da pojejo dva brokolija za nagrado obljubiti obisk McDonaldsa. Študenti nismo nič boljši – ponudnikom subvencionirane prehrane ne upamo očitati »šlamparije« ampak razkuhane testenine pojemo in si obenem mislimo: »Še dobro, da so kuhani. Lahko bi bili surovi.«
Petnajst let nazaj si človek ne bi mislil, da bo v trgovini naletel na izdelke, kot so »Mizica pogrni se«, kjer je lepo napisano da so to zdravi obroki slovenske kuhinje. Torej – dobrodošla doba pogrevane, brezvitaminske, vnaprej pripravljene hrane.

2. DELOVNI ÈAS: Delovni čas se prerado zavleče, delamo več za manj denarja, in da bo mera popolna delo nosimo domov. Vikendi niso več čas za sprostitev, ampak čas, da se naredi delo, ki nam ga ni uspelo opraviti čez teden. In počasi prihaja tudi dan, ko nam bo 55 ur na teden sprejemljiv delovnik.

3. KULTURA: Računalniki, televizija in kino so čisto nadomestili knjige. Knjižne uspešnice poznamo le na račun filmov posnetih po njih. Žalostno, da obisk opere, gledališča ali literarnega večera spada pod alternativno preživljanje prostega časa; medtem ko pa te že vsak drugi gleda kot norca, če ne spremljaš najnovejšega resničnostnega šova po televiziji.

4. MEDIJI: Lahko me označite za konzervativko, ampak res ne vem zakaj je nujno pri dnevniku imeti dva voditelja. Vodenje dnevnika na način »Živjo – midva sva Micka in Franci; ravnokar greva na kavo, vmes pa vama bova povedala še par svežih novic.«, kjer se poudarja prijateljstvo voditeljev se mi zdi malce smešno. Naravnost absurden se mi pa zdi voditelj, ki se dve sekundi po tem, ko je govoril o 100-ih mrtvih v Iraku že smeje in svoj nasmeh zaokroži z naslednjim stavkom: »Sedaj pa k veselejšim novicam.« Dnevnik je resna stvar, kdor pa ima potrebo po humorju ima tudi pestro izbiro.
Pa, da o vse večji pompoznosti novic s katerimi želijo vliti paničen strah ljudem v kosti in vzgojiti tipično ameriško -vsega-boječo- se družbo niti ne začenjam.

5. DRUŽBA: Ob vsem zgoraj naštetem se človek skorajda ne more več čuditi niti naši družbi. Postajamo vse bolj nasilni, poleg tega pa se vse več nasilja tudi tolerira. Èloveško življenje izgublja na ceni, vse manj smo tudi pripravljeni pomagati drug drugemu. Popoln primer je »čisto vsakdanji« pretep na ulici, kjer se ljudje ponavadi le obračajo stran. Nikomur ne pade na pamet, da bi ustavil pretep. Zakaj le, saj to ni njihova stvar! Odgovornost do sočloveka je vsakogaršnja stvar, saj v nasprotnem nismo prav v ničemer boljši od živali!

Lahko bi razpravljala v nedogled, a sem podala le nekaj iztočnic. Seveda pa ste vsi lepo vabljeni, da ideje razvijate naprej ali pa tudi kakšno izjavo skritizirate. Saj vem, da znate.;))