Hotel Dom ali kje živi največ študentov

Predstavili bomo statistični podatki zadnje razpoložljive raziskave Evroštudent SI 2007, ki je zajela 6, 5 % študentske populacije v študijskem letu 2006/07 in se je dotaknila ekonomskega, socialnega in bivalnega položaja študentov v Sloveniji ter mednarodne mobilnosti študentov. V okviru evropskega projekta je del za Slovenijo organiziralo in vodilo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

V tem prispevku se bomo osredotočili na bivanjski del, druge pa bomo predstavili v nadaljevanju. V komentarju grafa, piše, da je 'zanimiva tudi ugotovitev, da je najvišji delež študentov, ki bivajo doma, v starostni skupini 25 - 28 let.' Pa je temu res tako? Na začetku študija, pri 18, 19 letih, so ti starši pripravljeni pomagati in prebroditi začetne težave pri študiju oziroma ti omogočiti najboljše pogoje. Se pravi, da bi nekateri starši plačevali oz. plačujejo tvoje bivanje v študentskem domovu ali še raje pri zasebniku, ker boš imel/-a mir in se boš lahko pridno učil/-a in hitro končal/-a študij. Leta minevajo, starši pa ugotovijo, da ti ne gre po njihovih zamislih in ti rečejo, da se pa zdaj znajdi sam. Kar naenkrat je konec 'luksuza'. Denar od svojega dela moraš zdaj namesto za pijačke, izlete in nakupe nameniti plačevanju najemnine. Kmalu ugotoviš, da je to kar zahtevno in kaj ti preostane, greš domov. Si že bolj na koncu študija, imaš manj predavanj, tiste dvakrat se že odpelješ na fakulteto, doma pa imaš poskrbljeno za hrano in prenočišče. Po mojem mnenju je lahko razložljivo, zakaj je večji delež starejših študentov, ki živijo doma. 


Vir: Evroštudent SI 2007


KOMENTAR GRAFA: V povprečju živi polovica študentov doma pri starših ali sorodnikih. Dobra tretjina jih vzdržuje lastno gospodinjstvo, medtem ko jih slabih 16% živi v študentskih domovih. Ta bivanjski vzorec nas približuje sredozemskim državam, katerih značilnost je visok delež študentov, ki živijo skupaj s starši. V študentskih domovih živijo mlajši študentje, saj je v dveh mlajših starostnih skupinah delež stanovalcev v domovih višji od povprečja, v dveh starejših skupinah pa se hitro zmanjša. Najmlajša skupina ima najvišji delež nastanitev v študentskih domovih in - zanimivo - skoraj najmanjši delež tistih, ki živijo doma; manj jih je le še v skupini najstarejših študentov v starosti nad 28 let. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je najvišji delež študentov, ki bivajo doma, v starostni skupini 25 - 28 let. To značilnost je odkrila tudi raziskava iz leta2005. Čeprav s to raziskavo niso možne neposredne primerjave zaradi drugačne sestave starostnih skupin pa je razporeditev skupnega povprečja (vsi) povsem enaka. (Vir: Evroštudent SI 2007)

Kako pa izgleda bivanjska razporeditev po študijskih centrih? Ljubljana in Maribor sta večji študentski mesti, zato imata tudi največ študentskih domov, kjer lahko živijo študentje, v Novem mestu pa je en Dijaški in študentski dom, zaradi česar se mesta hitreje zapolnijo, kar vpliva na delež novomeških študentov, ki živijo doma. V Kopru pa je najvišji delež študentov v lastnem gospodinjstvu, na kar verjetno vplivajo tudi nižje najemnine kot v Ljubljani ali Mariboru.


Vir: Evroštudent SI 2007

KOMENTAR GRAFA: Primerjava tipov bivanja študentov v petih študijskih centrih v Sloveniji pokaže precejšnje razlilke. Najbolj izstopa Koper z daleč najmanjšim deležem študentov, ki bivajo doma in največjim deležem študentov, ki bivajo v lastnem gospodinjstvu. Za Novo Gorico in Novo mesto sta značilna nadpovprečna deleža 'domačinov' med študenti, ki živijo doma oz. pri sorodnikih. Ti dve mesti beležita tudi najnižja deleža študentov z lastnim gospodinjstvom. Novo mesto ima poleg tega daleč najnižji delež študentov v študentskih domovih. V največjih univerzitetnih centrih Ljubljani in Mariboru so razmere na tem področju še najbolj blizu nacionalnemu povprečju. (Vir: Evroštudent SI 2007)

Kakor kaže grafični prikaz, je zelo malo študentov ocenilo svoje stanovanjske razmere kot zelo slabe. Vsak način bivanja, ima svoje prednosti in pomanjkljivosti oz. je pisan na kožo določenemu tipu študenta. Kdor rad žurira in se lahko uči tudi v nemirnem okolju, bo užival v študentu, kdor pa rabi svoj mir za učenje in veliko spanja, pa bo verjetno izbral Hotel Dom. V najemniška stanovanja grejo večinoma pari, ki si želijo intime ali pa dobre klape. Vsakemu svoje, in če imaš možnost, da izbereš tisto, kar ti ustreza, ne vidim razloga, zakaj bi bil/-a nezadovoljen/-a.


Vir: Evroštudent SI 2007

KOMENTAR GRAFA: Najbolj zadovoljni so s svojo namestitvijo študenti, ki živijo doma s starši ali sorodniki, saj jih svoje bivanjske razmere kot (zelo) dobre ocenjuje skoraj 85%. Slabih 70% študentov je (zelo) zadovoljnih z življenjem v lastnem gospodinjstvu, le 6% jih v tej kategoriji ocenjuje svoje stanovanjske razmere kot (zelo) slabe. S svojimi nastanitvenimi razmerami je (zelo) zadovoljnih 60% odstotkov študentov, ki živijo v študentskih domovih, še slaba tretjina pa jih ocenjuje za sprejemljive. Zanimivo je tudi, da je zelo nizek delež tistih, ki imajo svoje stanovanjske razmere za (zelo) slabe, od 3% doma do 8% v študentskih domovih. Ocene zadovoljstva s stanovanjskimi razmerami so bile v raziskavi leta 2005 v dveh primerih skoraj identične, le upravljalci lastnih gospodinjstev so tokrat nekoliko bolj kritični, kot so bili takrat. (Vir: Evroštudent SI 2007)

Kje pa ti živiš in kako zadovoljen/ -na si? Misliš, da statistični podatki, kažejo pravo podobo? Po mojem mnenju je statistika, samo številski prikaz stanja, ki ne pove skoraj nič o vzrokih, ki pa mene bolj zanimajo in ker vem, da ti veš, zakaj živiš doma, v študentu ali v najemnniškem stanovanju, piši in ovrži ali podkrepi podatke.

TinkaraB