Obj: 21.12.2011 To pomeni, da mladi v splošnem še kar nekaj časa ne bomo deležni rednih zaposlitev za nedoločen čas.

Po podatkih UMAR-ja so 'Družbe zaposlovalnih dejavnosti ... lansko leto končale s 15-odstotno rastjo poslovnih prihodkov in dobičkom, ki je bil skoraj dvakrat večji kot leta 2009'. Medtem ko večina gospodarstva beleži upade prihodkov, izgube namesto dobička, odpuščanja in celo stečaje, agencije za posredovanje delovne sile dobro služijo. Posredovanje začasne delovne sile je vsaj v Sloveniji očitno odličen krizni poslovni model.

Primer povečanja takšne delovne sile je po opisu Dnevnik.si Elan
'V Elanu se je število agencijskih delavcev od konca leta 2008 do junija letos povečalo z 10 na 125, pri čemer se je v istem obdobju število redno zaposlenih zmanjšalo s 659 delavcev na 507. Razcvet agencijskega dela je še bolj očiten pri številu delovnih ur, ki so jih v Elanu opravili agencijski delavci. Medtem ko je bilo leta 2009 prek agencij opravljenih le nekaj več kot 17.000 delovnih ur, se je njihovo število lani povečalo na 138.249 ur, kar pa je bilo že skoraj presežno v prvih šestih mesecih letos, ko so agencijski delavci opravili 137.787 delovnih ur.' http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042496409

Tako kot večina zgodb ima tudi ta 2 (vsaj) plati:

  • agencije sporočajo, da one dejansko zmanjšujejo brezposelnost
  • sindikati sporočajo, da agencijski delavci nimajo marsikatere pravice redno zaposlenih

In oboji imajo prav. Težava je, da je pri nas velika večina tega agencijskega dela dodeljena mladim. Slovenija je v samem vrhu EU po deležu zaposlitev za določen delovni čas. To ni statistika, na katero bi lahko bili ponosni in se je potrebno vprašati, zakaj je temu tako. Zelo kratek odgovor bi bil, da delodajalci enostavno ne želijo plačevati nekoga, če zanj nimajo plačanega dela. Predvsem velja to za delodajalce, ki so tudi lastniki podjetij ali pa se trudijo odgovorno ravnati s premoženjem podjetja. Med delodajalci iz javnega sektorja pa je zelo pomemben tudi faktor (navideznega) nezaposlovanja - študent preko napotnice se ne šteje kot nova zaposlitev v javnem sektorju, kar pomaga pri ohranjanju političnega miru. Kako je slednje videti v praksi je dobro razvidno iz podatkov o nakazilih družb iz javnega sektorja na račune študentskih servisov:

  • ŠS d.o.o. (mariborski servis): 53.343.648,43 evrov (jan.2003-dec.2011)
  • Modri ŠS (pripojen e-študentskemu servisu): 19.817.304,99 evrov (jan.2003-jan.2009)
  • Še bolje pa gre e-Študentskemu servisu: 117.749.361,00 evrov (jan.2003-dec.2011) - slika spodaj kaže tudi trend rasti.



Morda ti navedeni podatki prikažejo državo kot podpornika ukinitve študentskih servisov v nekoliko drugačni luči.

Razklanost domačega trga dela

V oči pa bode še eden izmed paradoksov slovenskega kapitalizma. Velika večina novih zaposlitev je sklenjena za določen čas ali preko agencije za delo, kar je načeloma (turbo)kapitalistom všeč. Kot že omenjeno - po tem indikatorju smo pri na samem vrhu EU. Zato mora biti nekaj hudo narobe s sistemom, da je Slovenija (po mnogih komentarjih tujih poslovnežev tudi zaradi delovnopravne zakonodaje) na repu po deležu tujih investicij. Še več - še tistih nekaj, ki so v preteklosti prišli k nam, zdaj (npr. Secop) bežijo iz države. Kako je mogoče, da imamo na tako majhnem trgu dela takšno razklanost - izjemno visoka fleksibilnost enega dela trga ter izjemna rigidnost drugega dela? 


Agencije za zaposlovanje so zato le eden izmed produktov legalnega delovanja znotraj trenutnih zakonodajnih okvirov. In bolj ko bo zakonodaja za delodajalce obremenjujoča, bolje jim bo šlo. Mladi smo se nanje že dobro navadili, drugi se bodo pa morda še morali. Sindikati kot varuhi socianih pravic delavcev se zavzemajo za pogoje nekega drugega časa - ko so bila predvsem velika podjetja in ko so se stvari zelo počasi spreminjale. Za Mercator to še vedno do neke mere drži, medtem ko so npr. Industrija usnja Vrhnika, Mura in nekateri drugi že nasedli na čereh globalizacije. Še en primer hitrosti sprememb poslovnega okolja: V treh letih so izpuhtela vsa največja domača gradbena podjetja. Vsa. V samo treh letih. Zato v Mercatorju (in seveda javnem sektorju) do neke mere še vedno lahko spodbujaš sindikalistično razmišljanje, delavci iz nekaterih drugih industrij pa temu ne  zaupajo več.
Zato bodo delodajalci še vedno raje ponujali priložnostno delo. In zato bodo agencije še naprej veselo služile.



napisal:
Vladimir Mijatović