Obj: 19.5.2009 Izvedli smo raziskavo med delodajalci in nekaterimi posredniki pri iskanju zaposlitve. Vprašali smo jih, kakšno plačo lahko diplomant pričakuje

Zakaj smo izvedli to raziskavo v zvezi s prvo zaposlitvijo

V tem članku so predstavljeni rezultati naše ankete o prvi zaposlitvi oz. določenih vprašanjih, ki se ob tem dogodku pojavijo. Kot smo zapisali v objavi 'Naziv Generacija 700 mi pove, kolikšna bo moja prva plača', uredniki po forumih portala že več let opažamo razprave med študenti o prvi plači, ki pa so brez trdnejše podlage ko gre za argumentiranje določenih tez. Tako se pojavljajo precejšnja razhajanja o npr. višini prve neto plače, pričakovanjih mladega diplomanta glede na pričakovanja delodajalca...

S to analizo želimo predstaviti določene ugotovitve, ki izhajajo iz odgovorov sodelujočih ponudnikov dela ali posrednikov pri zaposlitvi. Ta raziskava je namenjena predvsem mladim diplomantom in študentom, da dodatno spoznajo potrebe delodajalcev ter da lažje ocenijo njihovo realno vrednost za podjetje, kjer bi se želeli zaposliti.

Katere trditve smo želeli preveriti?

Po raziskavi SURS-a iz leta 2006 (analiza višine prihodkov zaposlenega prebivalstva SURS (2006) znaša povprečna bruto plača zaposlene osebe, stare med 20 in 30 let 940,00 € bruto oz. približno 655,00 € neto. Slednja številka je zelo blizu nekaterim primerom, ki so bili (zelo realno) opisani s strani nekaterih uporabnikov portala, v nekaterih primerih pa zelo daleč od pričakovanj, večinoma pa so se omenjale številke 1000,00 € neto in več.
Zato smo na tem mestu postavili 1. hipotezo: prva neto plača mladega diplomanta je precej bližje 700,00 € kot 1000,00 €.

Raziskave SURS-a ter Zavoda za zaposlovanje Slovenije kažejo še en, zelo izrazit trend v Sloveniji, ki ne gre v prid prvič zaposlenim - v začetku so prve službe predvsem na osnovi pogodbe za določen čas. Pogodb za nedoločen čas je za mlade diplomatne relativno malo, kar pomeni večjo izpostavljenost tveganju izube službe v času te gospodarske krize, manjše možnosti za najem dolgoročnejših posjil, po določenih raziskavah posledično tudi večjo izpostavljenost revščini napram zaposlenim za nedoločen čas. Slovenija je po tem kazalniku (začasne zaposlene med mladimi) v samem vrhu EU, na kar so državne inštitucije opozorile že mnoge druge organizacije.
Z raziskavo smo želeli zato preveriti tudi 2. hipotezo: Mladi večinoma dobivajo pogodbe za določen čas.

Poleg teh glavnih dveh vprašanj za našo raziskavo smo povprašali še o tem, ali je pripravništvo običajno zahtevano s strani delodajalca (to v večini primerov pomeni še 30% manjšo plačo od začetne), kako bi ocenili realnost pričakovanj mladih dipomantov ter katere delovne izkušnje delodajalci najbolj pogrešajo pri mladih diplomantih.

Rezultati raziskave so pokazali sledeče:

Na vprašanje 'Koliko je povprečna višina osnovne plače pri prvi zaposlitvi diplomanta oz. diplomantke brez delovnih izkušenj?' smo dobili odgovore v naslednjem razmerju:
###izrisi_graf11###
Na podlagi dobljenih rezultatov se je tako izkazalo, da je pričakovanje prve plače brez predhodnih delovnih izkušenj večkrat bližje 700€ neto kot pa 1000€. Veliko mladih bo ta podatek postavil malo bližje trdnim tlom, bo pa morda prikrajšano kakšno razočaranje ob nastopu v novo službo več, kot bi bilo brez te raziskave in objave. Komentar enega izmed posrednikov zaposlitev je bil tudi 'Če posplošim, se mi zdi 700€ neto plače dobra osnova za svežega diplomanta. Tukaj je potrebno izpostaviti še geografski vidik, saj sezneski po posameznih regijah razlikujejo tudi 30% in več.'


Na vprašanje, ali je prva zaposlitev običajno za določen čas ali je večkrat za nedoločen, smo dobili sledeče odgovore:
###izrisi_graf12###
Rezultati potrjujejo dosedanje analize tega področja in kažejo, da mladi dejansko zelo izjemoma lahko računajo na pogodbo za nedoločen čas, kar pa se po našem mnenju z zaostrovanjem gospodarske krize samo še (eksponentno) zaostruje ali kot smo dobili komentar 'Že pred recesijo so bile tole samo pobožne želje iskalcev prve zaposlitve, sedaj pa je vse skupaj še slabše.'


V koliko primerih delodajalci pričakujejo opravljanje pripravništva? Veliko! Kar pomeni še dodatno breme za težavne začetke službene poti in finančnega osamosvajanja.
###izrisi_graf13###
3 leta nazaj sem na okrogli mizi imel priložnost poslušati slovenskega ekonomista dr. Petra Groznika, ki je na podelitvi najboljšim raziskovalnim nalogam študentov dejal, da je ponudba mladih kadrov že tako velika, da lahko pričakuje in tudi udejanja, da novozaposleni pri njem opravi nekajmesečno pripravništvo popolnoma brez plačila. Samo zato, da ima vsaj neko delovno referenco oz. da dobi priliko se izkazati. V tem primeru pripravniška plača ni niti običajnih 70% začetne plače, marsikateri študent 'z veliko sošolci' pa naj razmisli, v kakšnem pomenu njegov življenjepis izstopa izmed 500 ostalih ter kako bo gradil svojo kariero in pridobival izkušnje že v času študija, da ne bo pristanek ob iskanju prve službe res trd.


Povprašali smo še, kakšna se delodajalcem zdijo pričakovanja diplomantov ob nastopu v prvo službo?
###izrisi_graf10###


Za konec še nekaj kompetenc, ki jih delodajalci najbolj pogrešajo pri prvič zaposlenih dipomantih (verjetno so ti že znane, ampak določenih stvari ni slabo vsake toliko časa ponoviti):

  • pripadnost podjetju
  • pripravljenost na več kot 8 delovnih ur na dan
  • potrpežljivost
  • praktične izkušnje oz. aplikacije iz teorije v prakso
  • iznajdljivost

Določene stvari bo enostavno potrebno pridobiti skozi prakso, vendar če ne veš, kaj je potrebno izboljšati (oz. napredke na katerih področjih dela bi si delodajalec najbolj želel), potem morda niti delo v praksi ne bo pomagalo.


Še komentar za zaključek

Ta raziskava ima 2 končna produkta. Prvi je, da je takšna raziskava objavljena na mediju za mlade in kdor jo bo 'želel videti', jo bo verjetno prebral še pred prvim nastopom v službo. To je zdaj že vsaj 3. (SURS, Dnevnikom) objava s preverjenjem dejstva, da mladi diplomanti ne bodo mogli pričakovati visokih plač. Vsi izsledki kažejo na to.
Drugi produkt je razmislek, kaj je krivo za takšen razkorak med potrebami delodajalcev in pričakovanji študentov oz. mladih diplomantov?
Kot sem že v članku o 'Generaciji 700' zapisal, je enega izmed vzrokov verjetno iskati v medijskem bombardiranju o ogromnih plačah, sejninah in odpravninah, ki te čase pretresajo ne samo Slovenijo, ampak ves svet. Raziskovanje upravičenosti teh zneskov je precej bolj kompleksa stvar od objave, da je to '300 povprečnih plač' in zato smo vzgred velikega števila ponavljanj verjetno za trenutek vsi mlajši gledalci pomislili, da so takšni zneski dosegljivi in da za 700€ nihče, ki da kaj nase, ne bo delal. Kasnejše izkušnje veliki večini pokažejo, da obstaja samo 'ozek krog upravičencev' oz. bolje rečeno privilegiranih za takšne prihodke.

Drgi faktor je verjetno pomanjkanje raziskav in obveščanja na tem področju, če se že pojavljajo takšne anomalije. Ta tematika prve zaposlitve bo v prihajajočem času vse bolj zanimiva, saj se je število ljudi z visokošolsko diplomo v zadnjih letih izjemno povečalo. Približno polovica celotne generacije 19-letnikov se vpiše na študij in v Sloveniji se bazen visokoizobraženih ljudi veča in veča, nikjer pa ni bilo zaslediti kakšnih znatnejših premikov v domačih gospodarskih panogah. V prejšnih letih smo za (dejanske) potrebe gospodarstva intenzivno uvažali samo nizkokvalificirano delovno silo, v Sloveniji je izjemno močna predelovalna industrija,  o kakšnih večjih visokotehnoloških obratih, ki bi imeli potrebe po toliko diplomantih pa ni in tudi ne kaže na to. Pipistrel zaposluje nekaj 100 ljudi, Gorenje in Mura pa po več 1.000. Priča smo bili celo sprejemu akta, da mora nezaposlena oseba, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, sprejeti delovno mestu, ki zahteva za 2 stopnji nižjo izobrazbo od iskalca službe. In to je bilo še pred recesijo. Kdo bo mladim razložil, zakaj niso zaposleni kot diplomirani ekonomisti, ampak kot prodajalci?

Še en komentar na to vprašanje o razkoraku pa je bil, da je za napačno predstavo mladih o realnosti službe deloma kriva tudi televizijski program tipa Music Televison (MTV) ipd. Dejstvo je, da mlade generacije precej raje ure in ure opazujejo razkošje življenjskih slogov v video spotih in spletu, kot pa poslušajo poročila o večnem reševanju Mure s strani države. Kdo bi jim lahko zameril? Po nekaj letih pa verjetno bolj verjameš v sanje o bentleyu (saj je ta v vsakem drugem spotu), kot pa v to, da bo za 700€ potrebno biti 8 ur na dan na nezanimivem delovnem mestu.

Sigurno je še marsikateri faktor vpliva na precej izkrivljeno percepcijo izpuščen, zato je vabljen vsak, da svoje razmisleke o raziskavi napiše med komentarje objave.


Vprašalnik, ki smo ga naslovili na podjetja:

  • Koliko je povprečna višina osnovne plače pri prvi zaposlitvi diplomanta oz. diplomantke brez delovnih izkušenj?
  • Ali je običajna praksa zaposlovanja, da pri prvi zaposlitvi zahtevate pripravništvo? Če da, koliko časa traja? Kakšna je višina plače v času pripravništva?
  • Koliko mladim z diplomo so delodajalci pripravljeni ponuditi službo za nedoločen čas?
  • Za katere delovne izkušenje ocenjujete, da mladim diplomantom najbolj primanjkujejo?
  • Ali ocenjujete, da so pričakovanja mladih diplomantov pri prvi službi večinoma realna ali da so pričakovanja v začetku večkrat nerealna?

Koga smo zaprosili za odgovore

K sodelovanju pri raziskavi smo povabili nekaj podjetij kot dejanskih zaposlovalcev mladih diplomantov ter nekaj agencij za posredovanje pri zaposlitvah, saj imajo mnoge izkušnje tako z delodajalci in njihovimi potrebami, kot z iskalci dela in njihovimi željami.

Na naš poziv so se odzvali:

  • Adecco
  • Begrad
  • JAPTI
  • KI Interim
  • Kragelj&Kragelj
  • Mercator
  • Merkur
  • Profil
  • Spar
  • Studio Moderna
  • Trimo
  • Volksbank
  • Zavarovalnica Triglav
  • Hill International
  • Moje delo
  • Zaposlitev.net


Za poslane odgovore se vsem sodelujočim podjetjem najlepše zahvaljujemo in upamo, da smo tudi za njih uspeli doprinesti kakšno koristno in zanimivo informacijo v zvezi z mladimi, s katerimi se bodo srečevali ob prvih zaposlitvah.


OPOMBA: Odgovore sodelujočih podjetij smo dodatno ažurirali z odgovori podjetja Adecco, ki smo jih ob pregledu vrnjenih vprašalnikov nenamenoma spregledali. Za napako se opravičujemo. (22.5.2009)




Napisal: Vladimir Mijatović
Pri raziskavi sodelovala: Tinkara Belčič