Obj: 30.1.2006

Podjetja ob zaposlovanju študenta njegovi povprečni oceni ne pripisujejo večje vloge. Èeprav nadpovprečni uspeh sicer lahko veliko pove o delavnosti in ambicioznosti študenta, kadrovniki iščejo druge, za njih bolj relevantne informacije. Pri kandidatih najbolj cenijo predvsem stopnjo izobrazbe, znanje tujih jezikov, osebnostne lastnosti in morebitne delovne izkušnje. Omenjeni dejavniki jim nudijo več informacij o tem, ali bo novi zaposleni sposoben in zainteresiran opravljati svoje delo. Vsako delovno mesto ima lastne karakteristike in kadrovniki so odgovorni za to, da so zahteve delovnega mesta in sposobnosti zaposlenega kar najbolje usklajene.

Pretirano izpostavljanje povprečne ocene v življenjepisih ni priporočljivo, saj le-to kaže na pomanjkanje ostalih študentovih odlik. Peter Bruvo iz podjetja Manpower namreč opaža, da študijski uspeh navadno izpostavljajo študenti, ki nimajo za delovno mesto ustreznih znanj in izkušenj. Uspešni študentje so sicer cenjeni, vendar bodo ti študenti zanimivi za podjetja šele, ko jih bodo prepričali z drugimi kakovostmi. Veliko informacij o kandidatu povejo njegovi interesi in obštudijske dejavnosti. Torej študenti naj delajo tisto, kar jih zanima in na teh področjih nabirajo izkušnje ter s tem povečajo možnost, da dobijo delo, ki jim bo pisano na kožo.

Pri izbiri kandidatov podjetja bolj kot povprečna ocena zanima njihova študijska doba. Nekateri študenti si v prepričanju, da jih bodo visoke ocene pripeljale do boljše zaposlitve, vzamejo veliko preveč časa za pripravo na izpite. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj v Sloveniji v povprečju študiramo 6,9 (univerzitetni programi) oziroma 5,4 let (visokošolski programi). Na drugi strani drugi opravljajo izpite pridno in v roku in s tem pridobivajo v očeh podjetij konkurenčno prednost. S kratkotrajnim študijem namreč sporočajo, da se zavedajo pomena časa, kar pa je v sodobnem hitro spreminjajočem se svetu še kako pomembno.

Koliko pa vam pomenijo ocene? Ali »lovite« povprečje kolega iz prve vrste?