Obj: 15.2.2010 Problem je, če si srce in glava nasprotujeta. Trenutna statistika pa govori bolj v prid glavi.

Informativni dnevi so končani, eni s(m)o se že odločali, eni se šele odločajo - kam se vpisati? Čemu nameniti naslednjih nekaj let svojega življenja, nekaj desettisoč € ter precejšnje število ur študiranja? Na podlagi česa se odločiti? Ali sem se odločil prav? Bi se zdaj odločil drugače?

Tehtanje poteka predvsem med vsebino študija in možnostmi zaposlitve po diplomi

Vsebina izbranega študija nikakor ni nepomembna oz. še več - je zelo pomembna za tvoj osebni in intelektualni razvoj, notranje zadovoljstvo... Ne obstaja namreč izvrsten inženir, ki se je celo življenje želel ukvarjati s preučevanjem slovenske književnosti med 1765 in1812. In podobno velja za izvrstne novinarje, upravnike, mikrobiologe... Če meniš, da si lahko IZVRSTEN pri tem, kar te veseli preučevati, potem naj ti bo vsebina vodilo ob vpisu. Če ne v Sloveniji, pa te morda čaka bleščeča kariera v tujini.

Ker pa je izvrstnih po Gaussu top 5% v generaciji, je vseeno vredno pogledati tudi nadaljevanje tega članka, ki govori o možnostih za zaposlitev po študiju. Težava naše lepe držav'ce namreč je, da je postala izjemno negostoljubna za sveže diplomante. In tako četudi uspešno zaključiš študij, nimaš nikakršnega zagotovila, da boš dobil službo iz svojega področja oz. da boš službo sploh dobil. Trenutna gospodarska kriza je namreč pokazala vse čeri in zamujene priložnosti domačega gospodarstva in o različnih težavah smo že večkrat pisali, pa je vredno spomniti na najbolj brane:

  • 2.9.2009: Koliko mladih diplomantov potrebuje naše gospodarstvo
  • 10.9.2010: Nadaljevanje slabih novic za mlade diplomante
  • 3.11.2009: Če je pripravništvo obvezno, naj bo zagotovljeno in plačano - veliki problem diplomantov Fakultete za socialno delo
  • 16.11.2009: Podaljševanje statusa z izmišljenimi zdravniškimi opravičili
  • 2.12.2009: Bo kmalu veliko bolje biti inženir kot pa pedagog
  • 20.5.2009: Rezultati raziskave o prvi zaposlitvi mladih diplomantov
  • 18.5.2009: Naziv 'generacija 700' mi pove kakšna bo moja prva plača

Morda si zasledil tudi naslednje povzetke statističnih informacij:

  • 20.4.2008: 'Ob koncu leta 2007 je bilo na zavodu prijavljenih 68.000 brezposlenih, od tega 13.329 iskalcev prve zaposlitve. Tudi tisti s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe so na službo v povprečju čakali devet mesecev in 13 dni.'
    (http://www.zurnal24.si/slovenija/mladi-in-brezposelni-110165)
  • 11.2.2010: ...'da ima problem večje razsežnosti, saj brezposelni mladi predstavljajo 15.571 oziroma kar četrtino vseh brezposelnih.' (op.p. iz teh podatkov lahko zasledimo 'napredek' med letoma 2007 in 2010. Tako imamo v začetku 100.000 brezposlenih, in tudi več brezposlenih med mladimi)
  • 11.2.2010: 'Ob koncu januarja je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih že 99.591 brezposelnih ljudi. Na novo se je januarja prijavilo 10.650 brezposelnih, od tega 1.042 iskalcev prve zaposlitve. Da bodo pristali med slednjimi, je strah velikega odstotka študentov, predvsem tistih iz družboslovnih smeri.'
    (http://www.zurnal24.si/slovenija/mladi-pred-pomembno-odlocitvijo-159712)





Povzetek vseh zgoraj navedenih člankov je, da že danes veliko diplomantov po zaključenem študiju ne dobi službe ali pa dobi službo, ki je precej pod nivojem pridobljene izobrazbe. Nekaj časa smo bili znani kot Generacija Y, pa tudi kot generacija Google. Zaradi stanja na trgu dela se vse bolj uveljavlja ime 'Generacija 700' oz. 700 € neto plače za začetnika, ne glede na izobrazbo. Vprašanje je, kakšno nalepko bodo dobile naslednje generacije 'trgovcev z magisterijem, ki živijo predvem pri starših'.

Fakultete, katerih študenti so trenutno zelo nezaposljivi, tega na informativnih dnevih verjetno ne bodo obešale na veliki zvon. Zanima me, ali dijakom na informativnem dnevu Fakultete za upravo povedo, daministrica za javno upravo že skoraj kriči, da nekaj let ne bozaposlovanja v javnem sektorju? Ali bodočim študentom veterine povedo,da bodo službo v tej panogi zelo težko dobili? Fakultete, katerih diplomanti so trenutno lažje zaposljivi, to na informativnem dnevu vse bolj rade izpostavijo. Vprašanje pa je, ali ti bo npr. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo povedala, da je slovenska gradbena industrija trenutno v izjemnem krču, da so svojim zaposlenim podjetja iz te panoge prisiljena zmanjševati plačo brez usklajevanja, da bodo nekatera verjetno tudi  propadla... Te stvari so na tebi, da jih sam odkriješ, premelješ in po sebni presoji uporabiš pri svojem razmisleku.

Vsak se je ali pa se še bo odločal SAM.
In SAM bo tudi prenašal posledice svoje odločitve.




Za konec še nekaj iskric, ki smo jih lahko zasledili med komentarji drugih uporabnikov portala ter podjetij, ki se ukvarjajo z iskalci službe:

  • podjetja so pri iskalcih službe najbolj pozorna na konkretne delovne izkušnje (kelnarenje na žalost mnogih tukaj ne šteje). Tako da vedi, da se gradnja karierne poti dela mnogo pred diplomo.
  • podjetja za iskanje kadrov pravijo, da je '700' zelo dober približek temu, kar lahko pričakuješ v začetku svoje poklicne poti, ne glede na smer študija.
  • brezposlenost je prisotna tudi med inženirji, ne samo med družboslovci. Slab inženir je sigurno manj uporaben od dobrega družboslovca. Res pa je, da je med družboslovci ta že zelo visoka in da se bo zaradi ogromnega števila vsakoletnih diplomantov ta problem še dodatno stopnjeval.
  • veliko inženirskih plač ni nič posebnega. Službo bo inženir verjetno lažje dobil od družboslovca, se pa veliko družboslovcev vrti okoli poslanskih, občinskih in ministrskih stolčkov. Nekateri študenti tehnike se namreč posmehujejo študentom FDV a.k.a ventilatorjem oz. mešalcem zraka, po drugi strani pa velika večina inženirjev dela za precej manj, kot dobi en visoki državni uradnik (npr. diplomirani upravnik), kaj šele minister.
  • konkurenca je pojem, ki bo (močno) vplivala na tvojo kariero- več kot 50% 19-letnikov se vpiše na faks in več kot vidiš sošolcev, več bo sorodnih diplomantov, bolj se bo treba potruditi za službo, manjša bo prva plača. Temu se reče tudi inflacija diplom.
  • ne ignoriraj potreb trga delovne sile- če boš arheolog ali mikrobiolog, je pač samo nekaj podjetij ali drugih ustanov, ki potrebujejo ta znanja. Če so pozicije zasedene, ne pričakuj, da ti jih bo kdo odstopil. 
  • v nekaj zadnjih letih je Slovenija pridobila več kot 15.000 diplomantov letno. Podjetja za 2010 napovedujejo cca. 5.000 zaposlitev za tiste z visokošolsko izobrazbo, naše fakultete pa jih bodo v 2010 'proizvedle' več kot 15.000. 
  • Javna uprava in fakultete večinoma že imajo dovolj kadrov in zaposlenih za nedoločen čas.
  • zelo verjetno se učiš in pripravljaš za službo, ki še ne obstaja. Gospodarstvo se je v zadnjem času močno spreminjalo in sprememba je edina stvar, na katero lahko računaš, da bo prisotna ob tvoji poklicni poti. Prilagajanje bo postala nuja.



Postavljena je raziskava 'Ali je pri izbiri študija bolj pomembna vsebina ali možnosti za službo?', ki jo lahko vidiš v desnem stolpcu portala in če še je še nisi izpolnil, te vabim, da prispevaš svoje mnenje. Do zdaj smo zbrali že 450 odgovorov, z vsakim dodatnim pa bomo še izboljšali rezultate in skušali izluščiti dejanski pogled mladih na problem izbire ob vpisu na študij.



napisal:
Vladimir Mijatović