Obj: 20.4.2010

Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so v ponedeljek, 19.4.2010 spet protestno zapustili sejo delovne skupine za študentska vprašanja. Po odzivih ŠOS obstajajo 'konceptualne razlike' pri pogledu na urejanje študentskega oz. po novem malega dela, zaradi katerih zbliževanje stališč ni (več) mogoče. Sodeč po zadnjih odzivih predstvanikov države se je Vlada RS že dokončno odločila, kako bo pristopila reševanju tega problema.

Ob takšnih spremembah pa je vedno zanimivo opazovati reakcije udeleženih. Če pustimo ob strani sprenevedanja mnogih udeleženih, kako se borijo za študenta ali kako jih skrbi za študenta, na koncu ostane nekaj zanimivih stališč.

1. Država. Ta želi predvsem zagotoviti višje prilive v pokojninsko blagajno. Zmanjšanje sredstev študentskih organizacij je samo 'sladek' bonus. Demografska slika je za Slovenijo zelo kritična in na današnje študente se računa, da bodo čez 30 let poleg svoje plače zagotavljali še eno spodobno pokojnino! Kako se bo to zgodilo, nikomur ni čisto jasno. Jasno je le, da je potrebno pokojninsko blagajno bolj intenzivno polniti in da študentsko delo k temu ne samo da nič ne prispeva, ampak to celo občutno zmanjšuje. Mladi dandanes delajo, vendar do 30. leta pokojninske blagajne skorajda ne vidijo, kar pomeni 10-letni izpad prispevkov.

2. Ali bi Študentska organizacija Slovenije bila tako goreče proti tej spremembi, če ta ne bi pomenila drastičnega reza v njeni blagajni?
Verjetno ne. Dejstvo je, da so v zadnjem desetletju bile 'demonstracije' samo takrat, ko se je država obregnila ob študentsko delo in s tem ob denar študentskih organizacij. Nikoli pa ni bilo organiziranih demonstracij zaradi nerazdelitve milijonov za štipendije, pomanjkanja študentskih postelj, zaradi katerih študent v Ljubljani plačuje oderuške najemnine, (ne)delovanja Agencije za kakovost visokega šolstva, zaradi neuspele Bolonjske reforme, neobjavljanja študentskih anket o profesorjih... Na zadnjih demonstracijah so zato bili večinoma dijaki, ki so prišli zaradi koncerta in pijače.

3. Vloga sindikatov in upokojencev je bolj zanimiva, kot se na prvi pogled vidi. Ti so trenutno v celoti okupirani s predlagano pokojninsko reformo in spremembami delovne zakonodaje. Ne smemo pozabiti, da je 'Malo delo' del sprememb delovne zakonodaje. Gospoda Semoliča, vodjo največjega sindikata, smo lahko večkrat zasledili poudarjati pomen zagotavljanja okolja za mlade: diplomantom omogočiti prvo redno zaposlitev, mladim parom omogočiti pogoje za ustvarjanje družine. Posredno s tem tudi vzdrževanje natalitete. V eni izmed TV oodaj smo ga lahko slišali: 'POTREBNO JE DATI ČIM PREJ DELO MLADIM ZA NEDOLOČEN ČAS. TO, KAR JE SEDAJ, JE KRIVIČNO DO MLADE GENERACIJE. POTREBNO JE DATI TEJ ARMADI BREZPOSELNIH VENDARLE PERSPEKTIVO, DA DOBIJO DELO, NE DA SO STROŠEK, AMPAK DA USTVARJAJO IN PRISPEVAJO V POKOJNINSKO BLAGAJNO.' Z redno zaposlitvijo bodo zaposleni diplomanti pričeli soustvarjati to državo - imeli bodo svoje delovno mesto, plačevali davke, prispevali v pokojninsko blagajno, si ustvarili družino, si morda kupili (boljši) avto in s tem spet plačali davke, ga pridno tankali in s tem spet plačali davek.... Brez redne službe mladi pač ne plačujejo prispevkov, to pa zagotovo ne koristi pokojninski blagajni. Verjetno zato g. Semoliča nikoli nismo videli na glas kričati v podporo trenutni obliki študentskega dela. Podpora mladim glede prve zaposlitve in podpora glede možnosti opravljanja študentskega dela v trenutni obliki sta za njih dve ločeni stvari.



4. Podmladki strank. O tem smo že pisali - če bodo del sredstev iz koncesije študentskih servisov namesto študentskim organizacijam dobili tudi oni (zdaj ga ne dobijo nič), potem so za skupni cilj tudi podmladki pripravljeni združiti moči. To se ne dogaja prav pogosto. Pravzaprav smo to videli prvič, še vedno čakamo na drugi tak primer velike koalicije.

5. Podjetja. Podjetjem je poceni in fleksibilna študentska delovna sila bila precej po godu. Manjši davki, manjše obveznosti, par pridnih rok - za dela z nizko dodano vrednostjo je to vse, kar podjetje potrebuje. Ukinitev študentskega dela jim ni najbolj všeč, ker s preoblikovanjem v malo delo študent ne bo več tako poceni, bo pa še vedno fleksibilna delovna sila. Vendar so delodajalci trenutno precej bolj osredotočeni na spremembe delovne zakonodaje. Če bi bila ta bolje urejena, potem dela študentov verjetno ne bi niti potrebovali.

6. Prebivalstvo. Verjetno ste ob prebiranju mnogih slovenskih forumov prišli do ugotovitve, da za veliko prebivalcev iz zelo različnih družbenih slojev študent danes (stereotipno) predstavlja mlajšo osebo, ki ga veliko žura, ne hodi redno na predavanja, se zaradi statusa fiktivno vpisuje na razne fakultete, pridno izkorišča ugododnosti študentskih bonov, med predavanji poseda po kavicah ali dela v gostilni... Povprečni študent v očeh mnogih ljudi danes počne veliko stvari, vendar primarno nalogo - študij - pa po mnenju mnogih zanemarja. Parazit družbe?

.... verjetno je bil kateri izmed interesentov / udeležencev izpuščen.


X. Študent. vsi se o njem pogovarjajo, vsi se 'borijo' za njegove pravice, vse skrbi kako je z njim. Kaj pa študenta dejansko skrbi? Kdo je tisti, ki se dejansko zavzema za študente? Ali študent bolj potrebuje študentsko delo, štipendijo, študentski dom, dobro izobrazbo ali dober žur in poceni pivo? Kaj drugega?


Najprej bi morali pogledati, kaj študent dejansko hoče / potrebuje / želi. Če bi to vedeli, potem bi tudi vedeli, kdo je najboljši zastopnik dejanskih študentskih interesov. Do takrat pa je morda najbolje čim bolj odkrito pogledati, kdo in zakaj navija oz. ostro nasprotuje spremembam.



napisal:
Vladimir Mijatović