Obj: 18.10.2010 Novica je žal še ena v vrsti slabih novic od pričetka recesije. Je pa med redkimi, ki opozarjajo na slabo stanje prvih zaposlitev za diplomante.

Vse interesne skupine v Sloveniji se borijo za svoje pravice (upokojenci, sindikalisti, delodajalci...), dijake, študente in mlade diplomante pa v naslednjih letih čakajo le ostanki trenutnega družbenega prerazporejanja blaginje.

Prihaja čas, ko se polagajo računi za večletne visoke vpise v visokošolsko izobraževanje. Nekoč je visokošolska diploma pomenila  boljše delovno mesto in nadpovprečni prihodek posameznika, danes pa jo lahko v svojem CV-ju priložiš poleg vozniškega dovoljenja. Vprašanje je, čemu bi  delodajalci ob morebitnem intervjuju dali več točk. Naši starši bi se ob tem stavku nekaj let nazaj smejali kot največji neumnosti, danes pa se sprašujejo, zakaj njihovi otroci nimajo volje (ali možnosti?) za osamosvojitev. In se vse manj smejejo komentarjem o (brez)vrednosti diplome.

Potek dogajanja na trg mladih diplomantov na portalu Student Info spremljamo že več let. V maju 2009 smo izvedli anketo o plačah ob prvih zaposlitvah in delodajalci so si bili enotni, da bo prva plača zelo težko dosegla 1.000€. Mnogo bolj verjetno je, da bo na nivoju minimalne plače. 'Rezultati raziskave o prvi zaposlitvi mladih diplomantov'. Ob pričetku poslavljanja študentskega dela je bil narejen prispevek 'Koliko mladih diplomantov potrebuje naše gospodarstvo?' V njem je bilo jasno predstavljeno neskladje med potrebami slovenskega gospodarstva in številom diplomantom. Med drugim je sledil še dokaz delovanja trga, da podjetja svežega diplomanta niti z nekaj tisoč evri okrog vratu ne bodo zaposlila - enostavno se v večini primerov niti to ne splača. Projekt Aktiviraj se je bil sicer dobro zamišljen, vendar je kombinacija (pre)velikega števila diplomantov in gospodarske krize enostavno premočna.

Pričetek oktobra 2010 za cca. 20.000 brucov pomeni nov začetek, za več tisoč diplomantov pa to pomeni pričetek sage iskanja prve zaposlitve in poskusa osamosvojitve. Strokovni sodelavec ZZZS Goran Lukič je nedavno z nekaj številkami opisal situacijo. V Sloveniji se uradna statistika zaposlovanja mladih ustavi pri starostni skupini 24 let, vendar pa je v starostni skupini od 25 do 30 let veliko žarišče brezposelnosti, saj je po zadnjih podatkih več kot 15.000 mladih v tej starostni skupini brezposelnih, avgusta leta 2008 pa jih je bilo zgolj 8000. Lukič je poudaril tudi, da je na trgu na voljo premalo delovnih mest za diplomante. 'Med leti 2007 in 2009 je diplomiralo 53.000 diplomantov, po raziskavah pa je vsako leto za diplomante na voljo zgolj 8000 delovnih mest,' je dejal. (vir: Siol.net, 13.9.2010).

Te dni lahko spremljamo nadaljevanje zgodbe. 18.10.2010 smo v Žurnalu zasledili članek 'Mladi pravniki na cesti' s seznamom diplomantov, ki so v velikem procentu obsojeni na čakanje ali iskanje službe v drugih dejavnostih.

  • Po podatkih zavoda za zaposlovanje mladi izobraženci s šesto stopnjo izobrazbe na zaposlitev v povprečju čakajo slabih sedem mesecev, s sedmo stopnjo pa nekaj manj kot pol leta. (Zanimivo bo videti uspešnost delovanja Zavoda za zaposlovanje po 1. oktobru 2010)

Poklici, v katerih je največ brezposelnih mladih:

  • diplomirani ekonomist (VP)
  • univerzitetni diplomirani pravnik
  • komercialist (VP)
  • univerzitetni diplomirani ekonomist
  • diplomirani upravni organizator (VP)
  • profesor razrednega pouka
  • poslovni sekretar
  • tehnolog prometa (VP)
  • organizator poslovanja v turizmu (VP)

(* VP – visokošolski program )


Dilema - ali se vpisati na študij z večjo možnostjo kasnejše zaposlitve ali odločitev bazirati predvsem na lastnih željah, je še vedno brez dokončnega odgovora. Prof. dr. Rajko Pirnat, nekdanji dekan Pravne fakultete v Ljubljani, svetuje mladim pravnikom, naj potrpijo (vir: Zurnal.si). Morda bi bilo dobro, če bi kdo povedal, kako dolgo trpeti. Nekoliko po inženirsko bi lahko sklepali, da trpljenje ni le funkcija intenzitete bolečine, ampak tudi časa trajanja.





Tisti, katerih prva stran brskalnika je postala Zavod za zaposlovanje, imajo pred seboj zgornjo (ali pa zelo podobno) sliko.


Diploma oz. sam proces študija zagotovo pozitivno vplivata k razvoju osebnosti. Vendar se vse bolj kaže, da kompetence posameznika v naši družbi nimajo prav veliko veljave. Očitno nekateri drugi faktorji odločajo o statusu in s tem tudi prihodnosti posameznika. Posledično bodo vplivali tudi na razvoj celotne družbe.


Napisal:
Vladimir Mijatović