Predstavili smo že statistične podatke o bivanju študentov iz zadnje razpoložljive raziskave Evroštudent SI 2007, ki je zajela 6, 5 % študentske populacije v študijskem letu 2006/07. V okviru evropskega projekta je del za Slovenijo organiziralo in vodilo Ministrstvo RS za visoko šolstvo, znanost intehnologijo. V tem delu si bomo pogledali, kako je z denarnim položajem študentov, iz katerih virov dobijo največ sredstev in za kaj porabijo največ denarja. Podatki so v tolarjih, ki so bili takrat plačilna valuta v Sloveniji.
Največji delež denarja dobijo študentje, ki živijo doma, iz dela, študntje, ki pa živijo v lastnem gospodinjstvu pa od staršev, kar bi bilo bolj logično, če bi bilo ravno obratno. Tako pa se študetnje lahko odselijo s pomočjo staršev, tisti, ki pa živijo doma, pa si sami prislužijo večino svojega prihodka.
Vir: Evroštudent SI 2007
Vir: Evroštudent SI 2007
KOMENTAR GRAFA: Neposredna primerjava sestave prihodkov obeh skupin študentov v relativnih deležih jasno odslikava že omenjene razlike v sorazmerni teži posamezne vrste prihodka med obema skupinama. Čeprav sta tako pomoč izjavnih sredstev (država) in dohodki iz dela pri skupini študentov, ki živijo doma, absolutno nižji kot pri njihovih vrstnikih, ki živijo samostojno, pa je njun relativni pomen precej večji. V povprečju predstavljata kar 75% vseh sredstev, medtem ko znaša njun delež pri študentih v lastnem gospodinjstvu le 45% (Evroštudent SI 2007).
Med študenti je 29 %, ki prejemajo štipendijo, kar dve tretjini študentov pa se preživljata brez državne pomoči.
Vir: Evroštudent SI 2007
KOMENTAR GRAFA: Vseh prejemnikov pomoči iz javnih sredstev je 31%, kar je ena odstotna točka manj kot je bilo prejemnikov štipendij v raziskavi Evroštudent 2005. Vendar je bilo tokrat možno zaslediti tudi prejemnike posojil in študente, ki prejemajo oboje, tako štipendijo kot posojilo. To možnost je omogočal tudi vprašalnik za raziskavo 2005, vendar so bili takrat rezultati še statistično neznačilni. Tokrat pa lahko ugotovimo, da štipendije s 27% (oz. 29%, če vključimo še kategorijo 'oboje') vsekakor prevladujejo, opazen pa je tudi že delež prejmnikov posojil, čeprav znaša le slaba 2 odstotka. Med prejemniki pomoči iz javnih sredstev je struktura naslednja: 89% prejema štipendijo, 3% jih ima posojilo, 8% pa prejema oboje (Evroštudent SI 2007).
Študentje, ki živijo v lastnem gospodinjstvu in tudi tisti, ki živijo v študentskem domu porabijo največ denarja za nastanitev, tisti, ki pa so pri starših pa največ zapravijo za prevoz ter zabavo in sprostitev. Če se spomnimo, da ne bodiavjo denarja od staršev, je to mogoče odgovor na vprašanje zakaj ga ne dobijo.
Vir: Evroštudent SI 2007
KOMENTAR GRAFA: Struktura izdatkov za določene namene (spending profile) pokaže razlike v strukturi porabe po kategorijah študentov, ki jih obravnavamo. Pri študentih, ki živijo doma s starši ali sorodniki, smo upoštevali metodološko navodilo, po kateri smo upoštevali samo neposredno potrošnjo študentov, ne pa tudi zneska ,ki ga prispevajo starši oz. partner. Stroški nastanitve in prehrane predstavljajo v strukturi stroškov študentov v lastnem gospodinjstvu 45% vseh izdatkov, kar je za okrog 8 odstotnih točk več od povprečja in le 2 točki več, kot znašajo ti stroški pri študentih, ki bivajo v študentskem domu. Največ odklonov vrednosti je pri izdatkih za nastanitev, najmanj pa pri stroških vpisa in stroških za sprostitev in zabavo (Evroštudent SI 2007).
Za kaj pa ti porabiš denar, ki ga sam/-a zaslužiš ina za kaj denar, ki ti ga dajo starši?
TinkaraB