Obj: 11.1.2010 Revolucija branja knjig se pričenja na Amazon.com, kjer prvič v svoji zgodovini beležijo višje prodaje e-knjig kot papirnatih različic.

Najbolj priljubljena spletna knjigarna na svetu je javnosti sporočila, da je na božične praznike 2009 (ko prodaja zaradi kupovanja božičnih daril močno naraste) prvič v zgodovini zabeležila večjo prodajo e-knjig kot tiskanih izvodov.
(vir: http://www.pcworld.com/article/18550 amazon_kindle_is_most_gifted_item_ever.html)


Močan trend narašanja prodaje e-knjig je viden iz spodnjega grafa, ki ga je pripravila ameriška založniška industrija


Glavni razlogi za takšen dosežek so razširjenost njihovega e-bralnika knjig Kindle v ZDA, nižja cena e-knjig napram tiskanim izvodom ter takojšnja dostava. E-knjigo si namreč po potrjenem nakupu preko interneta naložiš na svoj e-bralnik in lahko takoj pričneš s prebiranjem. Dostava fizičnega izvoda zahteva nekaj dni in seveda tudi nekaj dodatnega denarja. Baza e-knjig se naglo širi in tako ima Amazon v svoji ponudbi že več kot 350.000 e-knjig. E-knjige aktualnih knjižnih uspešnic stanejo na Amazonu med 8 in 10 evri, znatno manj kot papirne različice vknjigarnah. (www.ris.org)

Ena izmedi mnogih recenzij Kindle-a




V Sloveniji do zdaj še ni bilo zaznati kakšne večje evforije z e-bralniki. Celo več. Kljub temu, da je Amazon  naznanil,da bo knjige tudi v ostalih državah možno kupovati prek omrežijUMTS/GRPS, ki so partnerji ameriškega podjetja AT&T in da je naspletni strani slednjega zapisano, da je partner v Sloveniji SimobilVodafone 'predstavniki le-tega s to ponudbo še niso seznanjeni.'
(november, 2009 - www.ris.org)



Bolj kot prodajni dosežek Amazona se ob teh številkah in trendih pojavlja vprašanje 'Ali se čas tiskanih knjig izteka?'

Eden izmed razlogov za to bi lahko bil, da so mlajše generacije z računalnikom precej bolj 'na ti'kakor starejše in jim branje iz ekrana ter uporaba računalnika nepredstavljata omejitve za dostop do vsebine.
Poleg tega smo postali zelo 'instantno' usmerjeni, kjer želimo vse takoj zdaj. Tiskovina takojšnjega dostopa ne more ponuditi, digitalna oblika (razen nekaj sekund nalaganja) pa ga lahko. Iz stališča distribucije je digitalna oblika v močni prednosti tudi pri ceni razmnoževanja in s tem posledično ima lahko znatno nižjo ceno kot jo ima tiskani izvod. Trenutno so cene digitalne verzije visoke predvsem zaradi avtorskih honorarjev. Kako bo digitalna revolucija vplivala na njih še ni čisto jasno.
V e-bralnik Kindle je nameščeno še nekaj zelo zanimivih pripomočkov (iskalnik, možnost označevanja, prevajalnik, 1.500 knjig v debelini enega zvezka, tehnologija e-ink naj bi se zelo približala občutku, da beremo s papirja...)  V glavnem - z uporabo e-bralnika imamo na voljo tudi mnoge pripomočke, na katere smo se z uporabo Windows-ov, Google-a, Facebook-a... tako navadili oz. razvadili, da bo po uporabi novih priboljškov e-bralnikov verjetno težko narediti korak nazaj k papirnatim izdajam. 

Ob nedavnem obisku Študentske Arene smo kot tamkajšnji razstavljalec pritegnili 2 knjižničarki srednjih let z našo e-knjižnico študentskih zapiskov. Po krajši predstavitvi sistema sta gospe med ostalim izjavili, da mladi hodijo veliko manj v knjižnico kot so nekoč, da se večinoma sploh ne poglabljajo v knjigo in da je vse bolj na hitro in posledično vsebinsko precej površno predelano. Mlajše generacije se tako očitno ne kažejo kot zvesti uporabniki knjig in knjižnic, ampak bolj kot iskalci povzetkov povzetkov. Tu pa dominirajo digitalna oblika, iskalniki, share-anje s prijatelji...


Zato se lahko vprašamo:
Kaj sploh še ostane klasičnim knjigam?


napisal:
Vladimir Mijatović