Nadaljevanje slabih novic za mlade diplomante

Gospodarska kriza teden za tednom razkriva anomalije in slabo stanje v različnih delih naše družbe, tako ekonomskih, kot socialnih, etičnih... Ti so bili zaradi 'plime gospodarske rasti' očem do sedaj skriti oz. se je dalo vsaj polemizirati, ali je stanje res slabo ali pa sploh ni tako slabo. Zdaj, ko se je voda spustila lahko jasno vidimo, kdo med nami je med plimo 'plaval brez kopalk'.
Težave izobraževalnega sistema so 'zahvaljujoč' mnogim drugim težavam izven fokusa medijev (in s tem tudi bolj poglobljene razprave). Na začetku se tako srečaš z bolonjsko reformo, ki so jo vsi štirje kandidati za rektorja Univerze v Ljubljani označili kot neuspešno in o kateri se še objavi kakšna vrstica. Ob zaključku študija se boš pa verjetno srečal s stanjem, kjer pa znajo težave biti veliko večje: pomanjkanje služb za mlade diplomante ter slabi ekonomski pogoji za tiste, ki jo sploh dobijo.

Nekaj objav na to temo smo že objavili v prejšnjih tednih (Ali je študentsko delo res anomalija na trgu dela?, Koliko mladih diplomantov potrebuje naše gospodarstvo?...). Pred nekaj dnevi pa je bilo mogoče zaslediti še 2 podatka, ki si zaslužita pozornost vsakega študenta - tako bruca, kot absolventa.

1. Zelo slab izkupiček projekta 'Abslovent - aktiviraj in zaposli se!' oz. kako niti subvencija ni dovolj da te nekdo zaposli.

Študentska organizacija Slovenije in Ministrstvo za delo sta pred nekaj tedni pričela z večjo akcijo Absolvent - aktiviraj in zaposli se! Namen akcije je bil, da se 'absolventom izboljšuje zaposlitvene možnosti pri prvi zaposlitvi ter jim omogoča lažjo vključitev na trg dela' (vir: Študentska organizacija Slovenije). Dejansko gre za subvencijo podjetju, ki skozi določen postopek dobi denarna sredstva za zaposlitev absolventa.

Že enkrat prej sem zapisal in menim, da je to vredno spet ponoviti: 'Ali ni čudno, da je potrebno podjetju dati denar, da to zaposli mladega strokovnjaka? Je. Zato očitno lahko sklepamo, da podjetje ne zaposluje strokovnjaka oz. ga v trenutku zaposlitve ne vidi kot takšnega'. ter 'Situacija dejansko spominja na tisto bolj običajno, kjer podjetje ob subvenciji zaposli osebo, ki drugače ne more dobiti službe. Ta praksa je do zdaj veljala za slabo usposobljene ljudi, invalide, zdaj pa so v ta koš padli še visoko izobraženi ljudje.' (vir: Koliko mladih diplomantov potrebuje naše gospodarstvo?)

Še večja skrb od tega, da so takšni ukrepi sploh potrebni,  pa vzbuja izkupiček akcije, ki je pokazal dejstvo: NITI S SUBVENCIJO podjetja ne zaposlijo absolventov! V Žurnalu 29.9.2009 smo v enem redkih člankov na neuspeh prvega dela akcije lahko prebrali (Delodajalci nočejo absolventov): '
Kljub 2,7 milijona evrov subvencij delodajalcem za zaposlovanje absolventov jih bo delo na ta način dobilo le 30. Na razpis se je namreč prijavilo le šest delodajalcev.'

Če si do zdaj mislil, da je diploma dovolj za službo, ti sporočamo, da morda niti nekaj tisoč € okoli tvojega vratu ne bo prepričalo delodajalca, da bi te zaposlil.

Ostaja upanje (nekaterih), da je to zaradi kratkega časa, ki je bil na voljo podjetjem za prijavo in da bo v naslednjih krogih prijav, izkupiček boljši. To bomo v naslednjih mesecih lahko vsi skupaj videli ter ocenili, prvi odzivi vprašanih podjetij pa so bili, da subvencija ne odtehta zaposlitve oz. da bodo ukrepali, ko bodo na voljo ustrezni kadri.
Od Študentske organizacije Slovenije bi kot krovne organizacije za študente, soorganizatorke in promotorke projekta pričakovali, da bo tudi slabe novice oz. neprijetna dejstva objavila na svojih spletnih straneh in s tem dosledno prikazala stanje vsem zainteresiranim, ki morda razmišljajo o tej možnosti. Tudi vsi tisti, ki so 'izviseli' v prvem krogu in še vedno upajo na kakšno priložnost, so verjetno pričakovali kakšno razlago ali vsaj ustrezno obvestilo o rezultatih prvega kroga akcije.

2. Tudi če si dobil/-a svojo prvo službo, je statistično verjetno, da bo tvoj ekonomski položaj slabši od ostalega dela zaposlene populacije

28.9.2009 je namreč Statistični urad Slovenije objavil podatke o povprečnih plačah glede na starost zaposlene osebe za leto 2007. Uganeš, kdo je v povprečju dobil najmanj?

Povprečne mesečne bruto plače po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2007 (vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2642 )

Mladi zaposleni so 'zmagovalci' te raziskave.
Dejstvo, da so ti podatki stari 2 oz. 3 leta te lahko veseli ali še bolj razburi. Če verjameš, da je zdaj boljše, ti zaradi neobstoja podatkov težko kdo oporeka. Je pa glede na vse ostale ekonomske kazalce in zgoraj omenjeno težavo zaposlovanja absolventov precej bolj verjetno, da je zdaj situacija za mlade zaposlene (še) precej slabša kot v 2007, ko se je celotna Slovenija kopala v gospodarski rasti.



Za zaključek

Ob rezultatih te raziskave sem se spomnil na popularen izrek: 'Na mladih svet stoji!'. Morda se bomo kmalu lažje poistovetili z 'Na mladih se povprečje gradi!' Ob zgornjih podatkih ob povprečnih plačah me je močno zbodla ena stvar - v naši družbi se (v povprečju) očitno bolj napreduje z leti in ne na podlagi sposobnosti posameznika. Dejstvo je, da sveže zaposleni mladi ljudje nimajo tako močnega učinka v podjetjih, kot ga imajo ljudje z izkušnjami. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je višja plača za starejše ljudi upravičena. Nisem pa prepričan, da so ljudje s starostjo med 55-64 leti v povprečju bolj produktivni od tistih med 35-44 ter 45-54!

Vidimo lahko tudi, zakaj tisti nad 65 let ne želijo v (zaslužen) pokoj. Plače imajo visoko nad povprečjem oz. skoraj 300% povprečne plače. Določeni med njimi sigurno še lahko marsikaj prispevajo k razvoju družbe in prenosu znanj na mlajše, so pa med njimi sigurno tudi kakšni, ki zavzemajo mesto in s tem onemogočajo napredovanja mlajšim naslednikom. In vsi bomo lepo počakali, da se sami odločijo in odidejo v pokoj. Morda bo takrat naslednik že star 65 let.

Kakšni signali so to za mlade, ki vstopajo na trg dela in ki naj bi potegnili državo iz rdečih številk trenutnih zadolžitev ter čez 30 let priskrbeli skoraj neverjetna sredstva za državo upokojencev? Kmalu se bo dvignil kdo iz te množice in rekel

'Meni pa ta vaša pravila niso všeč. Kar sami pojejte, kar ste zakuhali'.


napisal:
Vladimir Mijatović