Obj: 29.3.2011 Referendum se bliža, reklamiranje in drugi sorodni prijemi za doseganje cilja pa se stopnjujejo. Tako na eni, kot na drugi strani.



Ali je Zakon o malem delu DOBER ali SLAB (in za koga) je praktično nemogoče nedvoumno pojasniti. Dejstvo je, da obe strani predstavljata tiste informacije, ki jim bolj ustrezajo.


Država išče dodaten vir denarja, hkrati pa želi ukiniti servise in študenstke organizacije

Denarja v državni blagajni primanjkuje, hkrati pa je ministrstvo zaznalo priložnost znebiti se finančno dobro podloženih študentskih organizacij. Vlada RS zato pri zagovarjanju zakona o malem delu govori predvsem proti ogromnim zaslužkom študentskih organizacij, servisov, nenamenski porabi teh sredstev... Kar je do neke mere (p/d)okazala z medijskimi objavami o jadrnicah za študentske funkcionarje, nakupi hotelov in podjetij, ... Predvidevamo lahko, da so naši politični veljaki vse to že ob samih začetkih vedeli, vendar ker od objave teh informacij v tistem trenutku ne bi imeli nobenih bistvenih koristi, so počakali na boljši trenutek.
Vlada govori tudi v prid 30.000+ novim delovnim mestom, ki naj bi bila odprta zaradi bolj fleksibilne delovne zakonodaje. Dobro zveni, je pa malo verjetno. Da bi se vse študente, ki zdaj delajo preko stalne študentske napotnice po novem enostavno zaposlilo preko malih napotnic, je zelo vprašljivo. Pri veliko delodajalcih gre za preprosto matematiko: toliko sredstev je na voljo za dodatne kadrovske okrepitve - podelimo to številko z bruto-bruto-bruto-bruto...-bruto stroškom za delodajalca in dobimo število ljudi. Za malo delo so dajatve višje - ali ni logično sklepati, da porazdelitev iste količine denarja potem nikakor ne more financirati enakega števila ljudi? Pa še omejitve glede števila delovnih ur malih delavcev so postavljene.

Dejstvo je, da študentsko delo vsaj do neke mere odžira delovna mesta za mlade diplomante (dokaz: enega takšnih oglasov smo zasledili tudi na tem forumu - in je čisto legalen in realna opcija za nekatere). Ker je takšnih oglasov zelo veliko, je seveda jasno, da trenutna oblika sistema ne pomaga k doseganju ciljev javnega interesa (redno zaposleni mladi diplomanti, osamosvajanje mladih, prispevanje v pokojninsko blagajno...). Zato pa je toliko lepše nekaterim posameznikom.

Za katerega študenta se borijo študentske organizacije in servisi?

Študentski servisi in študentske organizacije zagovarjajo ohranjanje trenuutnega stanja in s tem možnost nabiranja delovnih izkušenj že v času študija, izboljšanje socialnega statusa za tiste z manj denarja... in hkrati spodbijajo ideje o novih delovnih mestih kot zavajajoče. Dejstvo je, da gre tako pri servisih, kot pri organizacijah za preživetje, ker jim zakon o malem delu direktno odvzame finančne prilive. Kot da bi elektriko iz TV izklopili.

  Ker nismo več mali in naivni in ker smo bili državljani do zdaj že kar dostikrat pofarbani, dajmo pač odkrito povedati: študentske servise in organizacije PRIMARNO zanima le denar iz dajatev študentskega dela, SEKUNDARNO (in to le v primeru izpolnjenega primarnega pogoja) pa še kaj drugega iz študentskega življenja. Za primerjavo zastopanja študentskih interesov: v boju pri študentskih in dijaških štipendijah ni bilo nobenega protesta, samo protestne note in ostri odzivi preko medijskih objav.

Razgaljene afere in razbijanje slovenskega parlamenta podpornikom študentskega dela ne gredo v prid. Zato pa jim toliko bolj gre v prid vsesplošna nastrojenost povprečnih državljanov do vsega, kar je v zadnjem letu ta vlada sprožila. Še ena afera iz teh dni: poslanec Luka Juri je zavrnil (domnevno) podkupnino v višini 20.000 evrov za svoj poslanski glas proti malemu delu. To je 5-krat manj, kot je bilo ponujeno Thalerju za nek tam daleč v EU parlamentu pravilnik. Zato je verjetno bilo videti bolj kot šala kot pa resna podkupnina.

V boj so vstopili tudi sindikati, vendar z mnogo manj vneme kot pri npr. pokojninski reformi.

Tudi sindikati si očitno ne želijo malega dela in začasnih zaposlitev. Dosledno podpirajo zaposlitve za nedoločen čas, čim višje minimalne prejemke, zaposlitve za mlade (zelo pohvalno!)... Verjetno tudi udejstvovanje v sindikatu in plačevanje članarine :-). Težava je, da je globalizacija naredila kapital, storitve in proizvodnjo preveč mobilne, da bi stari sistemi iziljevanja minimalnih plač in ohranjanja delovnih mest na zahtevanem mestu (npr. v Murski Soboti) obstali. V mnogih primerih se je že pokazalo, da so delovna mesta v Sloveniji vse manj odvisna od pogodb za nedoločen čas, plača pa kljub vsem mogočim papirjem in podpisom tudi ni 100% zagotovljena. Samo še javni sektor mirno spi.

Vse bolj se zdi, da je paradigma sindikatov preživeta in da ljudje vse bolj iščejo nek nov način organiziranja dela in služb. Zato tudi prisiljevanje podjetij s strani Vlade, da bodo (v primeru sprejetega zakona) zaradi omejevanja malih delavcev morali redno zaposlovati, zveni kot sindikalističen pristop in zelo verjetno ne bo padel na plodna tla. Po besedah enega domačega podjetnika ljudje vse bolj uvidevajo, da jim gospodarstvo reže kruh. In ne sindikati ali politika.

Zanimivi pristopi pri reklamiranju svojega stališča

Medijske objave se stopnjujejo, raziskave javnega menja so vse bolj pogoste, okrogle mize se vrtijo ena za drugo... Spodaj le nekaj primerov spodbujanja razmisleka v pravo smer.


Danes se vsaka vstaja prične s Facebook-om, a ne? Stran Ministrstva za delo na FB ima za zdaj le 50 fanov. Verjetno ne bo dovolj.




Vladna spletna stran - sami presežki Malega dela.




Klub celjskih študentov vabi na okroglo mizo o malem delu. Prva stvar, ki jo obiskovalec spletne strani dogodka vidi je velik STOP znak za PROTI. Druga, bolj prikrita akcija proti zakonu pa je sestava udeležencev razprave - 4 proti in 2 za. Če se bo čas enakomerno porazdelil med sodelujoče, bo obiskovalec imel občutek, da se veliko več časa govori proti, kot pa za. Preprosto, a velikokrat uporabljeno. Edino česar ni mogoče jasno razumeti je, zakaj je poklican direktor poklicne gasilske enote?!




Stran Študentske organizacije Slovenije  že nekaj časa žari od objav, slik in oglasov PROTI. Očitno je postala ta aktivnost najbolj pomembna stvar ogranizacije vseh študentov (ki so že ob vpisu na študij automatično člani Študentske organizacije Slovenije).





Glasovati ZA ali PROTI Malemu delu?

Glede na vse dosedanje dogodke, medijske objave in zdaj že zelo jasno vidne interese posameznih skupin smo spet prišli do točke, ko je težko izbrati pravo rešitev. Vladi gre predvsem čestitati za to, da so poizkusili vpeljati nek skupen sistem za občasna, priložnostna dela. Ker res ni nobene logike v tem, da upokojenec ali redno zaposlena oseba delata preko otrokove študentske napotnice. Ker ta priložnostna in popoldanska dela ne bodo izginila, je pač potrebno urediti skupni sistem. Težko pa je brez dvoma podpirati spremembe, ko zakon jasno podpira le Vlada (pa še tu obstajajo določeni ministri, ki niso popolnoma prepričani), delodajalci se ga ne branijo (vendar tudi ne vriskajo od veselja), povprečni zaposleni je indiferenten (kvečjemu podpira ukinitev študentskih servisov in funkcionarjev), študenti so razdeljeni, servisi in organizacije pa glasno proti.

Če je vlada primarno želela ukiniti študentske servise in študentske funkcionarje, zakaj ni raje sprejela zakona o premestitvi dejavnosti študentskih servisov na Zavod za zaposlovanje? Državljani (davkoplačevalci) bi skakali od veselja za občutek, da je armada javnih uslužbencev na Zavodu za zaposlovanje kaj več od popisovalcev brezposlelnih in razdeljevalcev subvencije za samozaposlitev (ki so bile pred kratkim zaradi porabe sredstev ukinjenje)?

Osebno vidim največjo težavo v tem, da Vlada ni naslovila pravega problema trenutne situacije. Površinsko praskanje je seveda lažje, je pa zato ljudstvo ostalo neprepričano. In če bo referendum padel, naj bo to signal politik(ant)om, da smo prebivalci siti parcialnega reševanja težav in da je potrebno bolj korenito spreminjanje sistema.
Zaradi takšnega pristopa smo tu, kjer smo.

Glasovati ZA ali PROTI Malemu delu? To sploh ni bistveno vprašanje. Žalostno je le, da bomo zapravili nekaj milijonov evrov za referendum, pa se odpravljanja vzroka za nastalo situacijo sploh še nismo lotili. Ker bo problem ne glede na izid referenduma še vedno ostal. Več o tem v enem od prihodnjih prispevkov.



napisal:
Vladimir Mijatović