Obj: 31.8.2009 Zakaj se je debata o študentskem delu kot pogreta juha po nekaj letih spet pojavila na mizi?

V prejšnjih tednih se je po izjavi ministra za razvoj dr. Mitje Gasparija, da je »študentsko delo anomalija na trgu dela« razvila precej burna debata,  ki je vključevala glavne vpletene organizacije (Študentska organizacija Slovenije oz. ŠOS, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve…) ter tudi veliko domačih medijev. Izjava je bila dana v samem začetku avgusta (7.8.2009), ko je večina študentov na zadnjih dneh počitnic. Ker tudi študenti sami že nekaj let ne sodelujejo preveč aktivno v podobnih debatah, kakšnih večjih demonstracij ni bilo. V uredništvu Student Info portala tega dogodka nismo spregledali, vendar se večina naših uporabnikov in bralcev novic prične pojavljati šele v zadnjem delu avgusta, tako da smo se odločili z objavo malo počakati. Tema pa je vsekakor vredna opozorila z naše strani ter nekaj razmisleka s tvoje.

Razlogi za in proti študentskemu delu so v veliki meri znani. Ali ti bodo predstavljeni predvsem tisti za ali predvsem tisti proti pa je odvisno od tega, koga sprašuješ. Študentska organizacija Slovenije pravi: 'Študentsko delo ni napaka na trgu dela, je ena izmed urejenih oblik fleksibilnega dela, ki študentom omogoča nemoteno nadaljevanje izobraževanja in ne predstavlja konkurence redno zaposlenim kadrom. Po naših ocenah vsaj tretjini študentov študentsko delo omogoča študij, zaradi njega pa študenti še pred redno zaposlitvijo pridobijo veliko pozitivnih delovnih navad, širijo svojo socialno mrežo in nabor neformalnih znanj,'. Kot dobre strani za delodajalce se izpostavljajo predvsem nižji stroški dela, fleksibilnost zaposlovanja za manjša dela, možnost 'preizkusa' študenta preden bi mu ponudili službo… 

Na drugi strani pa lahko zasledimo komentar Boruta Brezovarja, glavnega republiškega inšpektorja za delo, ki za študentsko delovno silo pravi: '...ko jih potrebuješ, jih pokličeš,ko jih ne rabiš, jih pošlješ domov, ni bolniške, porodniške, dopusta, regresa,sindikata ... V takih primerih študentje in študentke praviloma delajo po vsaj osem ur dnevno na sistemiziranih delovnih mestih daljše obdobje (tudi desetletje), pri čemer jim ne teče delovna doba, ni pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja (razen v minimalnem obsegu)'.
[vir: http://24ur.com] 

Zakaj se je debata o študentskem delu kot pogreta juha po nekaj letih spet pojavila na mizi?

Tema ukinitve oz. preoblikovanja študentskega dela ni nova in je na razpravljalnih mizah že nekaj let. Eden glavnih razlogov je ta, da mladi (po nekaterih neuradnih komentarjih pa tudi odrasli ter celo penzionisti, čeprav inšpekcijske službe tega niso ugotovile ali pa pač niso sposobne preveriti) v zadnjih nekaj letih zelo veliko del opravljajo preko študentske napotnice, vendar od tega plačila ne pride do državne blagajne skoraj nič. Država v letih 'debelih krav' ni pogrešala dodatnih davkov od plač in socialnih prispevkov, ki bi morebiti lahko prišli, če bi študentsko delo bilo drugače zastavljeno. Gospodarska kriza pa je državno blagajno večinoma že izpraznila in prišel je čas, ki zahteva iskanje vzrokov za težave ter rešitve oz. spremembe.

V preteklih letih je tudi več organizacij, v katere je Slovenija vključena in s katerimi sodeluje pri uvajanju strukturnih sprememb (Evropska komisija, OECD), v svojih poročilih opozarjalo Slovenijo oz. ji svetovalo, da naj se ta oblika dela zaradi negativnih posledic na trg dela mladih ustrezno preoblikuje. V svoji ekonomski analizi Slovenije je OECD v priporočilih izrecno poudaril »…preferential treatment of student work should be phased out.« Države članice v večini primerov takšne nasvete upoštevajo in jih poizkušajo realizirati.  

Ker študentsko delo v določenih primerih dejansko predstavlja socialni korektiv, ima kar nekaj pozitivnih učinkov na razvoj poklicne kariere in je nasploh integrirano v mnoge druge pore naše družbe, ga je nemogoče čez noč odstraniti. Socialni korektiv je navadno najbolj občutljiva točka (delovne izkušnje bi se lahko nabirale tudi preko drugih oblik začasnega zaposlovanja), zato je na tem mestu vredno izpostaviti z raziskavami potrjen podatek, da so nekateri zaradi slabšega finančnega položaja prisiljeni delati ob študiju, da lahko pokrijejo tekoče stroške. Ta segment študentov po podatkih ŠOS in tudi nekaterih raziskav v sklopu diplomskih nalog obsega približno 1/3 vseh študentov. (Fajfar 2005, Tojič 2006).

Tako imamo situacijo, kjer je po nekaterih mnenjih trenutno ureditev potrebno ohraniti, po drugih pa so obvezne spremembe. Zato se pojavljajo vprašanja o posledicah, če se študentsko delo ohrani vnespremenjeni obliki, se ga omeji ali pa se ga bolj obdavči.   

  • Prvo dejstvo je: dokler si študent, ti trenutna oblika študentskega dela zaradi svoje preprostosti in cenovne ugodnosti lahko dobro služi, pa naj gre za bolj pridnega študenta z rednimi obiski predavanj in občasnim počitniškim delom, ali pa za 'kvazi' študenta, ki 'študira' zato, da dela preko napotnice. 

  • Drugo dejstvo je: študentsko delo je že zdavnaj prešlo meje občasnega dela in s svojim delovanjem močno posega v mnoge druge segmente trga dela v Sloveniji. Zamišljeno je bilo kot ureditev občasnega in priložnostnega dela za nabiranje prvih delovnih izkušenj, pa se je v kar nekaj primerih spremenilo v (stalno) začasno delo. V trenutni obliki predstavlja realno alternativo stalno zaposlenemu delavcu. 


V prihodnjih objavah na temo študentskega dela bomo zapisali še kakšno besedo o tem ali si mladi diplomant in študent dejansko konkurirata za službo, iskanje prve službe...
V kratek vpogled, kaj o temi menijo nekateri obiskovalci forumov, pa spodaj prilagamo še 4 precej konkretne komentarje, vredne prebiranja, razmisleka in tudi replike.


Zanimivi komentarji iz forumskih debat

http://www.student-info.net/index.php/fsd/forum/ID/62049/STudentsko-delo-ukinjeno

napisan: 28.7.2009 , 12:23
Čeprav tudi sama delam preko študenta, se strinjam, da je treba močno preurediti sistem študentskega dela.

Študenti (seveda ne krivim njih ampak delodajalce) zasedajo mesta zazaposlitev in zato je vse več ljudi na zavodih. A ne bi bilo bolje, dabi študentje samo študirali ter da bi vsak študent prejemal neke vrsteštipendijo. Ljudje bi pa namesto da bi bili brezposelni, šli delat. Država bi mogla samo malo drugače porazdeliti denar pa bi bilo.

Študentje se po končani eni fakulteti namerno vpišejo še na eno terpodaljšujejo študij dokler lahko. In zakaj tako? Da lahko delajo, kajtistatus študenta jim prinaša to ugodnost.
V teh letih pa nimajonikakršne socialne varnosti, ne teče jim delovna doba, marsikdo oddelodajalvcev ne upošteva izkušenj, ki si jih pridobil s študenstkimdelom.

Slovenija je fenomen med državami, saj tukajštudentje študirajo da lahko delajo, namesto da bi delali, da lahko študirajo.

Nisem za popolno uknitievštudentskega dela, samo spremeniti se mora. Naj se ta leta vpišejo vdelovno dobo, naj imajo delodajalci več 'obveznosti' do študentov, najbodo pravice študentov vsaj malo bolj izenačene s pravicami delavcev.

MS
 



Komentarji s strani 24ur.com

napisal: Misija1      07.08.2009, 11:31

Kot ze pred leti student prvega letnika FERI (Fakulteta za elektrotehnikoin elektroniko) v Mariboru, lahko povem samo sledece: V prvem letniku nas je bilo vpisanih 355 studentov, v drugi letnik nas je slo nekaj cez40 ! Sedaj pa si zracunajte kaksen procent je to. Sej tudi na drugih fakultetah ni drugace - recimo Ekonomska fakulteta v Mariboru, vpisanih podobno stevilo in podoben napredek. Katastrofa. Sam sem imel veliko sosolcev, prijateljev, ki so se vpisovali na faks samo zaradi statusa, BONOV in ker pac niso vedeli kako dalje.. Nekateri tudi zaradi studentskih zabav in studentskega dela. Mislim da se je v 1 letnik vpisalo cca. 11 mojih sosolcev iz srednje sole, ista smer kot jaz, v 2 letnik smo sli trije ! Priznam in ker sem bil v tem, vem, da 3/4 vpisanih, status samo izkorisca. To bi trebalo zajezit. Naj naredijo placljiv faks v tej smeri, da se bo ob zacetku solanja placal letnik, ce ga uspesno naredis, dobis vrnjen celoten strosek. Ce ne in ce ga bluzis, si lepo zgubil 3500 eurov (koliko pac stane 1 letnik). Tako bi se dragi moji, zablokiral prihod zabusantov na faks. Posledicno bi se zmanjsalo stevilo studentov, s tem tudi ljudi ki koristijo studentske servise v tem cas samo za to da ga bluzijo! Eno gre z drugim v roko. Kdor zeli resno studirat, naj studira zastonj! In naj mu bo omogoceno studentsko delo, ki pride marsikateremu zelo prav, saj kot ste nektateri ze zapisali - marsikateri mora prezivet brez starsev, stanovanja so draga, tudi studentski domovi! Pa se resi marsikateri problem...


- - - - - - -
napisal: svetloba99     11.08.2009, 09:35

Študentsko delo je 1. izjemno fleksibilno, kar današnjo mladež navaja na varno prožnost, ki je strukturno-razvojni hit aktualne vlade. Varne prožnosti se naši sindikati in nedoločeno-zaposleni otepajo kot hudič križa.
2. To kar trpi današnja mladež delo-študij-delo-študij, je v resnici trening vseživljenjskega učenja. Vsi kompetentni delavci prihodnosti naj se s tem čim prej sprijaznijo.
3. Od vsega dobrega razvajeni mamini in očkovi sinčki, še bolj pa odi nterneta, gameboyev in DVD-CD, i-pod,… zasedena mladež, ki v raznih virtualnih omrežjih počasi izgublja stik z realnostjo, si ob delu, najbolje fizičnem, spet nazaj naravna svoje hrbtenice in dobi občutek, koliko kalorij se pokuri v eni uri zlaganja paketov v poštnem centru in koliko besed se v klicnem centru izgovori za 4 EURE v eni uri.
4. Inovativnosti se prav veliko ne pričakuje od doktorjev znanosti, brez stika s praktičnimi podjetniškimi izkušnjami prav tako pa ne od fizičnih, rahlo otopelih delavk v Muri. Inovativnost se rojeva v kombinaciji teoretično znanje, praktične izkušnje. Zelo veliko študentov začne s svojimi podjetji zelo zgodaj ravno zahvaljujoč študentskim delovnim izkušnjam v podjetjih.
5. Teoretično znanje na fakulteti se lažje razume, če v praksi študentje vidijo, kaj jim dopovedujejo na fakulteti. In v podjetjih študentje, ki tam delajo, praviloma seminarske ini raziskovalne naloge delajo v teh istih podjetjih ter novo znanje tako prelijejo v podjetja.

Nekaj idej, zakaj pa študentsko delo je zelo koristno in je celo močan vir konkurenčnosti naših podjetij ( pa cenovne konkurenčnosti zgoraj neomenjam). Tudi razlog za nizko brezposelnost se skriva ravno v izjemno visoki pretočnosti mladega kadra v podjetja s pomočjo študentskega dela.

Da ne bomo vsi trobili v en rog.

- - - - - -

napisal: Jennyh  07.08.2009, 08:55

Študentskodelo je potrebno omejiti!! To je dejstvo... Sama sem diplomirala predenim leto in ne najdem zaposlitve! Če pa se kam prijavim, pa nas je zaeno delovno mesto 40 in več! Pa kam to gre! A sem 5let študirala zanič?! Res je,da določeno število študentov rabi finančno pomoč, to pamora zagotoviti država! V njenem interesu mora biti,da ima izobraženeljudi,ki se jih da zaposliti. Ne pa večne študente, ki delajo prekoštudentskega servisa in odžirajo delo vsem drugim,ki ga iščejo inpotrebujejo!

- - - - - - - -


napisal:
Vladimir Mijatović