Obj: 02.10.2005

Enoletni absolventski staž, delo preko študentskega servisa, možnost ponavljanja, prepisa, vzporednega vpisa na drug visokošoski zavod, večkratno ponavljanje posameznega izpita, prehrana na študentske bone... je samo del največjih ugodnosti in bonitet študentov napram ostalim državljanom.

Ob vsem omenjenem, se vsakoletno več in več dijakov vpiše na izbrani visokošolski program. Logično jih iz leta v leto tudi vedno več ponavlja, pavzira, odneha ali se prepiše na nižji izobraževalni program. Mnogi med njimi/nami menijo/mo, da je veliko študijskih programov preobsežnih in prenatrpanih z neuporabnimi predmeti, ki služijo bolj sami sebi, kot pa kvaliteti izobraževanja.

Osebno trdim, da je večina študentov, ki ponavljajo ali pavzirajo več kot enkrat (ob tem seveda nimajo resnih opravičil) lenuhov, zabušantov in nesposobnežev. Le redki med njimi so na fakulteto prišli z namenom, da jo naredijo, večina pa komaj čaka žure, izlete in brezkrbno življenje brez starševske kontrole.

Ali smo slovenski študentje resni ali neresni? Ali izločimo neprimerne posameznike, ali jim dajemo preveliko potuho? Nam sistem nudi preveč ugodnosti in bonite, ter zato mnogi tako brezskrbno in neodgovorno prihajajo na študij? In končno, ali se o vsem zgoraj omenjenem le motim...