Obj: 23.8.2009 Kaj je v knjižnici brezplačno in kaj ne? Zakaj niso vse stvari brezplačne? Kaj mi trenutno takšen sistem prinaša?

Student info knjižnica je bila do začetka leta 2008 več ali manj podobna mnogim študentskim stranem, ki so imele možnost dodajanja in snemanja (navadno majhnih) elektronskih datotek. Takrat pa smo se odločili, da naredimo korak naprej in smo kot veliko novost začeli z objavljanjem najbolj iskanega študijskega gradiva - zapiskov, ki pa so se do zdaj v veliki večini primerov nahajala samo v papirnati obliki. Objava tega gradiva je, pričakovano, naletela na pozitiven odziv.

Spomladi 2008 smo na Student Info portalu ponudili dodatno možnost - naročilo kopij določenih študijskih gradiv. Ta novost pa je spodbudila pomisleke nekaterih uporabnikov oz. zakaj je potrebno 'za zapiske plačevati'?
Da ne bi prihajalo do neodgovorjenih vprašanj ali celo zavajanj preko anonimnih komentarjev, v nadaljevanju predstavljamo, kaj sistem objavljanja in naročanja študentskih zapiskov, kot je trenutno na Student Info portalu, sploh prinaša uporabniku oz. zakaj je zastavljen v takšni obliki kot je sedaj.  

Uporabnik Student Info knjižnice lahko spletni sistem študijskega gradiva uporablja na 2 načina:

  • eKnjižnica - iskanje študijskega gradiva, pregled ustreznosti vsebin in po želji tudi e-učenje. Celotna vsebina textovnih formatov je ob obisku strani gradiva predstavljena v obliki nekakšne e-knjige. Datoteke oz. študijska gradiva so razporejeni po fakultetah, študijskih programih in predmetih, ki so predstavljeni v obliki map. Večino teh datotek lahko uporabnik po želji tudi sname s spletnega portala in jo po lastni želji uporablja, za določene datoteke pa nalaganje ('download') ni omogočeno.
  • eKopirnica - za določena študijska gradiva v knjižnici ima uporabnik možnost naročila kopij v vezani, papirnati obliki. Ta del sistema deloma posnema naročanje kopij študentskih zapiskov, deloma pa sistem deluje kot založba - na ogled so postavljena določena gradiva, katerih vsebino lahko uporabnik po želji pregleda in v primeru želje po papirnatih kopijah to študijsko gradivo v obliki zvezane knjig'ce tudi naroči. 

Glavna 2 pomisleka sta v obliki vprašanja in odgovora objavljena v naslednjih vrsticah.

Vprašanje: 'Zakaj moram plačati zapiske?'

Odgovor: V sistemu, kot je sedaj, dejansko plačaš tiskane kopije tega gradiva na papirju, zvezanih v lično knjižico. Cena kopije je študentskih 5 centov na stran.
Naročilo je neobvezno, vsebino gradiva še vedno lahko gledaš preko spletne strani in tako bo tudi ostalo. Vsebina ti je na voljo popolnoma brezplačno. Če pa se kdo lažje uči iz papirja, pa ponujamo tudi to možnost. Pomislek 'plačati za zapiske' ne pomeni nič drugega kot plačati za kopije. Tudi zdaj moraš, če želiš imeti kopije nekih zapiskov - te v kopirnici plačati. Poleg tega je h gradivu v kopijah vedno priložen račun kot dokaz, da so vsa naročila transparentno izvedena.
V prihodnosti bomo zelo verjetno delali na vzpostavitvi nekakšnega modela, po katerem bi bil del pridobljenih sredstev namenjen darovalcem gradiva. Po prvih idejah naj bi deloval kot nekakšen sistem vzajemnosti med prispevniki in uporabniki študijskega gradiva oz. kot da bi 'plačal pijačo tistemu, ki ti je posodil gradivo, da si si naredil kopije in da se lažje pripraviš za izpit'.  (op.p. noben dosedanji darovalec gradiva ni v zameno zahteval popolnoma ničesar.) Ali bo sistem uspel ali ne, bo pokazal čas. Težko je oporekati, da si ti kolegi študenti (no, za zdaj večinoma študentke) zaslužijo vsaj kakšno simbolično nagrado, hkrati pa bo še vedno ostala možnost izbire na strani uporabnika kot naročnika.

Vprašanje: 'Zakaj si skeniranih gradiv ne morem kar sam natisniti?'

Odgovor: To je del vsebine, ki portal Student Info razlikuje od ostalih in na tem bi radi gradili naprej. Enostavno nalaganje datotek bi deloma razvrednotilo celotno delo v ozadju in marsikdo bi pomislil, da ni velike razlike med tem portalom in večino ostalih, kjer prideš, si 'downlodaš' zanimive datoteke in odideš. Določena gradiva zato niso namenjena za posredovanje v obliki datotek, ampak so namenjena posredovanju vsebine. Dokler te zanima vsebina, jo lahko v knjižnici popolnoma brezplačno dobiš.
Tudi vsebina na spletu nekaj stane, čeprav imamo velikokrat občutek da so stvari 'izpod miške' vse brezplačne!

Sistem izgradnje in vzdrževanja objavljenih skeniranih zapiskov kot je knjižnica zdaj, stane veliko preveč, da bi bil popolnoma brezplačen. Če se za boljše razumevanje omeni samo nekatere stroške: oprema za skeniranje in objavo je daleč od brezplačne, iskanje ustreznega gradiva in skeniranje zahtevata zelo veliko (plačanih) ur dela, stroški vzdrževanja in delovanja strežnika vedno pomenijo ljudi na drugi strani tipkovnice, programiranje oz. nadgrajevanje sistema, vzdrževanje tiskarskih strojev za možnost izvajanja fotokopij, sistem pošiljanja naročil na dom, plačevanje poštnine...  Zaradi naštetega takšen projekt ne more in tudi nikjer ne deluje kot entuziastični študentski projekt.

Stroške delovanja in razvoja bomo poizkusili v kar največji meri pokrivati s pridobljenimi sredstvi od oglaševalcev, del pa mora za določene storitve prispevati tudi uporabnik sistema. Če velika večina uporabnikov ne bo želela, potem sistem tako ali tako ni dovolj dober in bo s časom ugasnil. Po dosedanjih izkušnjah kar nekaj uporabnikov knjižnico vključno s sistemom naročanja že s pridom uporablja in s tem nam kot urednikom objektivno kažejo, da jim je novi sistem uporaben in predstavlja upravičeno investicijo. Tako upanje, da je projekt, čeprav popolna novost na trgu, dobro zastavljen, postaja vse večje.


Kaj mi sistem Student Info knjižnice sploh prinaša, česar nimam že zdaj?

Kot omenjeno, v brezplačni obliki Student Info knjižnica (žal) ne more obstajati. Ponuja pa za isti denar, kot ga za kopije zapraviš zdaj, veliko, veliko več, kot je bilo kadarkoli do zdaj na voljo. Hkrati sistem brezplačno ponuja zelo veliko stvari, ki jih drugje ne dobiš. Kaj bi njegova nenadna odsotnost pomenila zate kot uporabnika, pa sam presodi po pregledu spodnjih alinej.

  • Dostopnost od kjerkoli (pomisli na tiste iz Murske Sobote, ki se morajo v 'starem sistemu iskanja zapiskov' voziti v MB ali celo LJ samo po kopije.)
  • Dostopnost kadarkoli oz. 24/7 Dandanes smo navajeni na besedo 'takoj'. Internet je to pri marsičem naredil mogoče, včasih pa to ni brezplačno in nikoli ni samoumevno.
  • Vsebina je v celoti na voljo popolnoma brezplačno - lahko se e-učiš, brez da bi zapravil en sami cent. Če boš zaradi tega manj tiskal, boš pa še 'ekološki' zraven.
  • Iskanje gradiva s spletnim iskalnikom - Katera kopirnica, ki že ima nekaj starih zapiskov na zalogi, ima iskalnik da ti vidiš, kaj sploh imajo? Potem pa bi moral še vsebino pregledati, da bi se odločil, ali so to zapiski, ki jih potrebuješ. To na Student info lahko vse popolnoma brezplačno, celo od doma narediš.
  • Izniči se možnost, da bi darovalcu gradiva njegove odlične zapiske nekdo izgubil, strgal, založil...  Pri nas jih lahko prispevaš, dobiš nepoškodovane nazaj in hkrati veš, da jih lahko vidijo vsi, ki bi si to želeli. To nam kot upravljavcem sistema predstavlja enega najbolj pomembnih dosežkov sistema!
  • Nekdo z dobrimi zapiski lahko podeli te zapiske z več sošolci hkrati. Ni potrebe, da se usklajuje več ljudi po možnosti iz več krajev. Hkrati pa se v izpitnem obdobju vsem mudi čimprej dobiti zapiske. Zapiski na spletu so vsem dostopni pod enakimi pogoji.
  • Prispevati zapiske za mlajše generacije kolegov - objava zapiskov v Student Info knjižnici je verjetno najbolj učinkovit način takšne pomoči naslednjim generacijam, saj je Student Info med redkimi študentskimi portali, ki neprekinjeno deluje že več let in se ob tem tudi stalno nadgrajuje. Hkrati ga uporablja več generacij študentov, zato je ta komunikacija relativno dobra tako zdaj, kot bo tudi čez leto ali dve.
  • Možnost enostavnega iskanja študijskega gradiva iz drugih fakultet in s tem širjenja svojega nabora uporabnih znanj. Kolikokrat imaš med svojim študijem dejansko tako enostavno možnost pogledati tako velik nabor lepo urejenih zapiskov iz drugih študijev?
  • Blaženje negativnih posledic nezmožnosti prihoda v kraj sedeža fakultete in iskanje zapiskov od kolegov. Obstaja vrsta objektivnih razlogov, ki lahko nekomu onemogočajo odhod na pot v kraj študija, kjer je navadno lokalna kopirnica in iskati zapiske.  Kaj če bi na mestu te osebe bil ti? Bi ti bil sistem koristen ali nekoristen?
  • Ekološki vidik uporabe knjižnice - stvari lahko prebiraš tudi preko spleta. Ne tiskaj oz. printaj vsega, pa boš ohranil marsikakšno drevo. Vsako vožnjo z motornim sredstvom, ki je prihranjena, tudi lahko smatraš kot svoj 'ne-prispevek' h globalnemu segrevanju ozračja.
  • Ekonomski vidik uporabe knjižnice - Veliko tistih, ki ne živi v kraju sedeža fakultete (kjer se navadno dobijo zapiski), se mora zato tja voziti. To predstavlja strošek tako denarja, kot tudi časa. Ali se izplača večkrat voziti po kopije v mestni vrvež Ljubljane? Včasih je vožnja po zapiske celo popolnoma zaman.
  • Nimajo vsi tiskalnika, da bi si sami tiskali. Določeni domači tiskalniki so lahko za vzdrževanje precej dražji, kot znaša naročilo kopij pri nas.
    Prepričani smo tudi, da si z uporabo knjižnice in ogleda vsebin nakopiraš precej manj gradiva, kot bi si ga sicer.
  • Popolnoma neobvezna uporaba in možnost izbire - če ti pogoji delovanja, cena kopij ali ikona ob zapiskih ne ustreza, lahko vedno in v trenutku zapustiš spletno stran in se odpraviš drugam. Pa tudi če Student Info ne dela, to tebe nič ne stane. Boš pa verjetno šele takrat opazil/-a, da je bolje imeti možnost uporabe takšne spletne knjižnice kot pa biti brez nje. Kakršnakoli možnost izbire je vedno boljša kot pa biti brez možnosti izbire.


Upamo, da smo kljub relativno kratkemu besedilu uspeli pojasniti zadeve in odpraviti neodgovorjena vprašanja. Določenih ljudi verjetno noben argument ne bo prepričal (ker imajo navadno kakšne lastne razloge). Nek mladi podjetnik in tudi precej dober poznavalec projekta je glede 'gorečih nasprotnikov plačevanja za zapiske' rekel: '5% ljudi ne mara projekta, navadno iz svojih osebnih razlogov. Tisti itak nikoli ne bodo vaše stranke, hkrati pa skušajo očrniti projekt. Zakaj upoštevati njihove opazke in sistem prilagajati njim, ki ga želijo zatreti?! Ponudite dobro storitev tistim, ki jo bodo pripravljeni preizkusiti kot potencialno uporabno. Tisti bodo povedali, ali je s storitvijo oz. ponudbo kaj narobe ali ne. Te poslušajte.'


Zapis najbolj vidnih prednosti uporabe in sodelovanja pri projektu Student Info knjižnice ni namenjen (samo) hvaljenju sistema, ampak naslavljanje morebitnih pomislekov resnih uporabnikov sistema ter obrazložitev dejstev in stališč, kot jih upravljalci zaznavamo.
Poleg tega obstaja tudi splošno opažanje, da nam je vsem potreben občasni manjši opomnik na mnoge bonitete uporabe spleta, ki se nam večino časa zdijo samoumevne in se ne ukvarjamo veliko s tem, kako to, da nam je preko spleta vse to večino časa tako enostavno dosegljivo.


Zanima nas tudi tvoj pogled na takšno novost v študentskem študijskem prostoru, zato si vabljen h oddaji svojega komentarja preko spodnjega obrazca in prispevanju h diskurzu o opisani temi.

Vladimir Mijatović